FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,
Dobesedno bi se lahko reklo, da sem bojecka ze celo zivljenje. Sedaj, ko sem stara 28let pa je vse izbruhnilo na plan. In ne, tega ne maram, ne maram stanja v katerem sem, ne maram obcutkov strahu in resnicno bi rada, da se pozdravim.
Zacelo se je nekako takole...kar naenkrat strah pred tem, da bom umrla, da se mi bo zgodilo nekaj najhujsega kar se lahko..da o googlanju o simptomih in boleznih sploh ne govorim. Ko je to slo tako v skrajnost, sem se odlocila, da poiscem pomoc. Drugace sem zelo razigrana, vesela in s smislom za humor obdana punca. Zato sovrazim to, kar se je zgodilo sedaj.
Zdravnica mi je predpisala Ecytaro, ki jo jemljem od 9.1....par dni stanje fantasticno, potem pa kar naenkrat bum! Ker nisem bila sposobna v sluzbo sem ostala doma in lahko recem, da sem prezivljala pravi pekel. Slabo pocutje, konstantno zbujanje, spanje pri luci, izguba teka...da o tem, da je morala mama ostati doma in me dobesedno cuvati, da nisem bila sama sploh ne govorim...ojojoj! Grozno! Sedaj lahko recem, da se je stanje ze malo zacelo izboljsevati, ceprav se vedno trpim zaradi zbujanja ponoci vsako uro, zjutraj, ko se zbudim pa se vedno kepa v zelodcu, ki se cez dan nekako umiri. Pa se vedno nekaksne misli v glavi, da je z mano nekaj drugega kot to.
Resnicno ne privoscim tega nikomur ker se predobro vem, kaksne muke clovek prestaja ko se "bori" proti tem tezavam.

Stranski učinki so pri začetnem jemanju ad-jev lahko kar kruti ja. In ja, lahko pride do poslabšanja stanja.
A psihoterapevta si že obiskala? Če nisi, bi ti za začetek res svetovala psihoterapijo. Žal je veliko dobrih samoplačniških, pri tistih na koncesijo so pa čakalne dobe mesec, dva... ali celo več. Na prvi strani portala imaš seznam terapevtov pa upam, da najdeš koga zase.

Joj kar se spanca tiče in zbujanja ponoči ... huh jaz sem na začetku jemala Sanval - da sem vsaj tistih par ur spala in pa Helex ko je bila tesnoba in depra najhujša.

Sama sicer sedaj že par let ne jemljem ničesar - lahko rečem, da sem relativno ok, razen občasnih tesnob, ki pa pridejo in gredo.

Ja, sem imela res krizo.
Psihoterapijo zacnem obiskovati marca...tolazim se s tem, da bo kmalu pa, da imam ob sebi ljudi s podobno izkusnjo kar me kar malce potolazi.

Vem, da bom morala veliko delati na sebi, ampak komaj cakam da bom lahko napisala tako kot si ti, cisto na koncu  :)

Zdravo.


te popolnoma razumem. Enako je zmenoj. Najslabse je stric google in njegovi opisi bolezni. Takoj imam vsako. :(

Boječka pozdravljena  :)

Trenutno stanje pri tebi vsekakor ni rožnato in še nekaj časa bo trajalo,da zdravila primejo.Žal je pri naših motnjah ravno čas naš največji nasprotnik mi pa smo z vsakim dnem bolj obupani.Tudi mene je bilo vsega strah,imela sem vse bolezni - tudi tiste,ki sploh ne obstajajo.Družinski zdravstveni lekskon sem znala skoraj napamet :zardevam:.Kot pravijo nekateri čas zaceli rane in tako je tudi pri nas,postopoma bo bolje.Dobro je to,da imaš ob sebi ljudi,ki te razumejo in ti pomagajo.
Vse dobro ti želim in drži se  :)

lp

Hvala bikica66 za vzpodbudne besede :) lepo je prebrati stvari in ves, da ob takih trenutkih nisi sam.
Stanje trenutno je tako tako...spim res slabo, helexa pa nisem vzela ze vec kot en teden...ko me popade strah se raje skoncentriram na dihanje, poskusam preusmeriti misli in se tako nekako zamotim, da mine tisto najhujse. Resnicno si zelim ozdraveti, prebrala sem ogromno literature kako si pomagati sam. Resnicno upam, da bom te tezave prebrodila in zazivela nazaj...se vrnila na pravo pot in odgnala ta strah za vedno :)

Mala_bojecka

Dobrodošla med nami.
Saj ne pravi zaman nek pregovor: Strah reže globlje od meča.
Pa prosim, nikar tega ne jemlji dobesedno. Zgolj simbolično.
Sicer pa menim, da si zelo pridna punca.
Zato ti pošiljam šopek :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:
Jaz sem tudi priden, veš :zardevam: Vsaj upam :zardevam:


                         Poni