|
Naslov: Moja zgodba Sporočilo napisal: niceboy24 na ponedeljek, 26. januar 2015 ura: 16:12 LP,.Sem nov član na forumu :happy:..torej bom še jaz delil svojo zgodbo z vami,...Pred štirimi meseci sem staknil angino streptokok,torej dobil antibiotike jih jemal tri dni,.kljub antibiotikom sem sešel cepit (hepatitis a,b ,in klopni mengitis) ,..počutje po cepljenju je bilo v redu,...do drugega dne ko me je med malico oblilo in sem mislil da umiram,.pospešen utrip,vrocica,zamegljen vid,slabost,.pravzaprav sem kolapsiro..prvo sem posumil cepivo in antibiotike,.,.torej moje slabo počutje se je nadaljevalo,..komaj sem stal na nogah,..dobil sem tudi infuzijo ,da sem prišel malo k sebi,..ampak stanje se je poslabšalo že čez uro,..zamegljen vid,utrujenost,hitro bitje srca,visok pritisk,..zdravnica me je poslala dvakrat na odvzem krvi,urina,blata,ekg,kardiolog,..vse v mejah normali,..nič povišanega vse v redu,.torej je sklepala ,da sem anksiozen. Napisala mi je Ecytaro, prvo kaj sem naredil sem prebral stranske učinke in po razmisleku sem se odločil ,da zdravila odvžem in prepričeval sam sebe ,da je nemogoče ,da bi imel take telesne simptome od anksioznosti,..nemogoče sem si mislil sam pri sebi,..pravzaprav pa sploh nisem niti vedel kaj je to Shocked,..Zaradi odsotnosti v tujini tudi nisem imel kasneje možnosti it k zdravniku,..in tam se še je komaj začel pravi pekel zame,..vsaki dan utrujenost,napadi panike ko sem bil v večji skupini ljudi.,brskanje po internetu in iskanje zaradi česa sem tak.in z tem še bolj stopnjeval tesnobo v sebi ,ker nisem vedel kaj mi je,..ćez dan sem se komaj vlekel naokrog in z muko opravljal delo,.. ,vsaki trenutek sem mislil ,da bom padel v nezavest,..v mirovanju ko sem se ulegel pa še huje ,hiter pulz do 110 utripov na minuto,..visok pritisk tako ,da sem komaj kaj spal ponoči Huh?,..pa še to sem se zbujal že po dveh urah spanja,..potem spet problem zaspati,.in spet čez dan zamegljen vid,utrujenost,slabost,..padla mi je odpornost tako ,da sem staknil dermatitis in še glivično infekcijo Cry...komaj sem še hodil včasih in komaj čakal ,da se uležem v pojstlo,..ampak nisem mogel zaspati nikakor in tako sem komaj zdržal dva meseca,da sem se vrnil domov in obiskal zdravnico,..in ji povedal kako je stanje z mano,..spet mi je napisala Ecytaro,..torej sem žačel z polovičko prvi teden kasneje z celo tabletko,...po prvih dveh tednih nisem občutil nič,..stanje je bilo isto...slabo počutje ,utrujenost,zamegljen vid,.... Cry,...v tretjem in četrtem tednu so udarili stanski učinki zdravila,..tresenje nog in rok,slabost,izguba apetita,mravljinčenje po celem telesu,,.zdaj v četrtem tedni jemanja AD se je vse skupaj malo pomirilo ostalo še je tresenje , ki je rahlo moteče,..nimam več hitrega pulza,pritiska,imam apetit,spim..razen še vedno sem utrujen in imam zamegljen vid ,..gdaj lahko pričakujem da se bo stanje dokončno izboljšalo?,.. unsure,..ker bi res rad počasi zaživel normalno
Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: Mehmed na torek, 27. januar 2015 ura: 09:54 Zdravo niceboy24!
Sam sem na podobnem. Nekje mesec dni na Ecytari, od tega 8. dan na 10 mg. Tresenje, omotica, utrujenost, nemotiviranost, zamegljen vid ... Upam, da je zgolj prehodno in da bo vredno. Sicer je generalizirana anksioznost malce upadla, vendar me ti simptomi trenutno še bolj onemogočajo, da normalno funkcioniram. Pravijo, da moramo dati ADjem 6-8 tednov, preden se odločimo, ali nam pomagajo ali ne. Res je zelo neprijeten občutek, da se navajamo na neko tableto, za katero sploh ne vemo, če nam bo pomagala (in tvegamo odtegnitev), vendar sem o escitalopramu prebral veliko dobrih izkušenj. http://www.drugs.com/comments/escitalopram/lexapro-for-anxiety.html Tvojo zgodbo pa povsem razumem. Sam sem šel čez zelo podobne simptome in je grozno. Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: niceboy24 na torek, 27. januar 2015 ura: 12:20 Lp,...jaz res samo upam ,da so ti AD pravilna odločitev in ,da bojo pomagali,..stanje se izboljšuje,..ampak je zelo težko opravljati delo v takšnem nestabilnem počutju,...ko počivam zamegljen vid izzveni,ko pa se začnem gibati pa se spet pojavi,.tako ,da poskušam čim več ležat in počivat,..ampak je res mučno ker nisem bil niti en dan na bolniški in ne moren nobenemu zaupati svojih težav,.. :'(,.,.prej sem se aktivno ukvarjal z športom,..zdaj v teh štirih mesecih sem zmogel samo par sprehodov,..utrajujočih sprehodov,.. :(,...Ampak še vedno mi ni jasno kaj je v meni sprožilo to bolezen,..nisem se sekiral za nič,nimam nekih težav,problemov ne finančnih ne drugih,..imel sem veselje do marsičesa,..zdaj sem kot hodeči zombi :o
Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: Mehmed na torek, 27. januar 2015 ura: 12:34 Sranje je to, ja. Kako se lahko človek v trenutku spremeni. Kake nam dela psiha. :o No, res upam, da bodo tablete pomagale in da ne bova postala impotentna debeluha. :) Poročaj, kako bodo prijele tablete.
Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: Zofija na torek, 27. januar 2015 ura: 20:35 Pozdravljen Niceboy24!
Skoraj tako, kot bi brala svojo zgodbo. Le da se meni vleče vse skupaj že okrog 20 let. Včasih je bilo hudo, vmes obdobje, ko je bilo vse v redu. Pa se je spet pojavilo. Me bo res spremljalo vse to do konca mojih dni? Od lanskega julija sem tudi sama na Ecytari 10 mg. Traja kar nekaj mesecev, da prime. Še vedno občasno vzamem kakšen Helex, ko je res hudo. Ko se pojavi čuden pritisk v glavi, vrtoglavica, mravljinci... Kar je dobrega, je to, da res lahko zaspim, nimam pa še nobene energije, sploh pa ne popoldan. Zvečer komaj čakam, da pride čas za spanje. Vsako noč sanje, nočne more, občasno še me prebudi tresenje in razbijanje srca. Nekako se sčasoma na to navadiš. Tudi krvn tlak imam višji, zato me čakajo še preiskave. Šla bom, vse kar je možno. Trudim se, da grem vsak dan vsaj za pol ure na sprehod. Čeprav nerada, enostavno me je strah, ampak se prisilim in grem. Pa pomaga. Sčasoma bo, verjemi. Čeprav nimaš kakšnih problemov, pač pride ta strah, panika, ki se odraža na zdravju. Ko misliš, da boš kar umrl. Vse mogoči scenariji ti hodijo po glavi. Želim ti vse dobro! Nisi sam, veliko takih nas je. Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: Mehmed na torek, 27. januar 2015 ura: 21:08 Citiraj Le da se meni vleče vse skupaj že okrog 20 let. :D :seznojim: Kapo dol, da si to zdržala. Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: Zofija na sreda, 28. januar 2015 ura: 20:14 Hvala. Vsem nam, ki smo se znašli na tem forumu in se ne damo, kapo dol :)
Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: niceboy24 na petek, 30. januar 2015 ura: 09:17 Res pohvalno ,da zdržiš 20 let v takem stanju....jaz ne vem če bi zmogel...,ker je težko normalno funkcionirati z to našo boleznijo...ampak se trudim z dneva v dan ,...AD..mislim da bojo začeli delovati počasi..stanje se počasi izboljšuje...ampak res počasi...upam pa da bom čimprej normalna oseba....kot prej...:(
Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: herc na petek, 30. januar 2015 ura: 18:22 Moja zgodba:
Pred poldrugim letom sem dobila tablete Mitzaten. Pričela sem z jemanjem 1/4 zvečer in že prvi dan je bil katastrofa. Mož me ni mogel zjutrja zbudit, počutila sem se kot pri zbujanju iz narkoze. Ko me je končno postavil na noge sem bila kot robot. Nisem mogla prav premikat noge, glava je bila nekam čudno prazna in bila sem cel dopoldne kot zombi. Nisem mogla jest, ker mi je šlo na bruhanje, le vodo sem pila in bila zelo prestrašena kaj se dogaja z mano. Popoldne je bilo malo boljše ampak noge me niso prav ubogale in tudi prijem rok je bil nesiguren, da sem morala stalno pazit ,da mi ne kaj zleti iz rok. Zame je bila to zelo slaba izkušnja. Nisem več vzela nobene tablete in tudi na kontrolo nisem šla, saj smo raje šli v hribe in sem se tam nekako sprostila. Jemljem pa občasno Helex 0.25 . Včasih mine tudi več mesecev ,da ne jemljem Helexa, sedaj pa je že 20 dni ko ga jemljem zvečer, če ne sploh ne zaspim.Opažam pa da mi ne učinkuje tako močno kot včasih, ko sem takoj zaspala in sem spala 7-8 ur. Sedaj sem po 4-5 urah že budna in spet čutim tiščanje v prsih in razbijanje srca. Strah me je ponovnega obiska pri psihiatru, ampak trenutno se mi je nabralo toliko težav in še več jih vidim da težko zmorem preživet dan. Stalno se jezin ali pa jočem, obupana sem. Vedno sem se sama nekako pobral gor in odšla naprej, ker sem prepričana, da si človek le sam najboljše pomaga. Mogoče bi mi pomagal kakšen pogovor z psihoterapevrom, ma moj osebni zdravnik pravi ,da grem lahko le samoplačniško in tukaj se vse konča, saj nimam toliko denarja. Prosim za kakšen nasvet ali svojo izkušnjo. Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: niceboy24 na torek, 03. februar 2015 ura: 09:50 Lp...sicer nimam izkušenj z Helexom...ampak z razbijanjem srca...to se je tudi meni dogajalo konstantno...torej sem vedno poslušal bitje srca...si meril utrip po stokrat na dan..bolj sem mislil na to ..večji pulz je bil..spal sem po dve uri na noč :'(..tak da ti priporočam da prvo čim manj misliš na to....probaj zapolniti glavo z nečim drugim...veselimi spomini,štetjem,ne vem nekaj kar ti najbolj odgovarja...je težko premagat tole ampak z pomočjo AD sem sam premagal to...ostala mi je edino močna utrujenost in zaspanost...upam ,da še bo to počasi ponehalo...
Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: petrca na ponedeljek, 09. februar 2015 ura: 20:46 Ja, noro je, ko prideš k zdravniku s takimi simptomi, potem pa dobiš tako diagnozo in tablete in čakaš in čakaš, da bodo tablete prijele. Pri meni je trajalo mesec in pol, da sem spet dobila nazaj svojo moč.
Z jemanjem antibiotikov in cepivi se je absolutno spremenila kemija v tvojem telesu. In logično, da to kar sedaj čakaš, da bodo naredile tablete je tudi v samem bistvu - sprememba kemije v tvojem telesu, ki bo povzročila drugačno počutje... Glede na svoje izkušnje mislim, da imaš delno prav, da so krivi tudi antibiotiki... S stranskimi učinki antibiotikov si lahko porušiš imunski sistem, sploh naš največji imunski sistem, ki je črevesje. Priporočam ti, da si kljub temu, da je že kar nekaj časa preteklo od jemanja antibiotikov kupiš probiotike v obliki tablet, najboljše, ki si jih lahko privoščiš in jih jemlješ najmanj 14 dni. Probiotiki nimajo nobenih negativnih stranskih učinkov, so kompatibilni s tableti, so samo naravni prehranski dodatek. Okrepili bodo tvojo črevesno floro in te očistili. Če imaš res sesuto črevesno floro je možno, da ti bodo probiotiki povzročili prve dni jemanja napenjanje oz. črvičenje po črevesju, lahko se boš celo ponoči prebudil zaradi tega, absolutno ne odnehaj z jemanjem, to samo pomeni, da se tvoje telo bori. V času jemanja probiotikov ne jej nobenih stvari, ki imajo v sebi kristalni sladkor. Res ti iskreno to priporočam, v vsakem primeru bo jemanje probiotikov samo koristilo tvojemu imunskemu sistemu. Takoj, ko boš spet pri moči začni nazaj svojo najljubšo športno rutino in pazi na uravnoteženo prehrano. Meni ravno šport (to, da se pošteno prešvicam in nadiham) najbolj pomaga, ko iščem ravnotežje v življenju :oki: Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: niceboy24 na torek, 10. februar 2015 ura: 18:21 lp
torej je linex dovolj?,..ali bi probal z čem drugim,..? Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: Poni na torek, 10. februar 2015 ura: 22:46 kefir pravijo, da je najstarejši naravni probijotik
Nevem, ali tudi nuca v takih primerih? Bo kdo povedal, ki o tem ve kaj več od mene? Poni Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: niceboy24 na nedelja, 22. februar 2015 ura: 22:42 Sedmi teden jemanja Ad..povišal sem na tabletko in pol...stanje je malo boljše ampak imam zelo motečeče mravljinčenje v nogah...še posebej ko ležim...in pa utrujenost še kar vstraja...poizkusil malo športati..ampak po vadbi in med njo dobim megleni vid in še večjo utrujenost..in pa spremembe razpoloženja:(,..ima mogoče kdo podobmo izkušnjo?..kj narediti v mojem primeru...ne morem samo ležati..tedaj se najbolje počutim...ampak to ne bo šlo v nedogled..no aaj v službo hodim in naredim kaj je potrebno...ampak je zelo težko:((((
Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: ForestGirl na ponedeljek, 23. februar 2015 ura: 08:26 Moje mnenje pa je, da ni keč v papcanju tablet oz. je to veliko premalo. Če bi bilo to tko simpl, da bi sam papcali AD-je in bi le-te rešil probleme, potem bi bli vsi zdravi, ta forum pa ne bi obstajal, tudi psihoterapevti ne. Ker sm nekako poznana po strogosti (pa to vzemte za dobro al pa za slabo) bom napisala takole "spravte se že enkrat k reševanju problemov od otroštva dalje, pa boste čudežno ozdraveli brez papcanja tablet". Je težko, ni pa nemogoče. Če pa hočte dosmrtno zastrupljat svoje telo, brez nekega doloročnega efekta, samo, da bi se po lažji poti švercali skoz life, potem pa kr GO FOR IT :D
Včasih kak brca ne škodi :kiselnasmeh: In ne boste verjeli ... to sem napisala zato, ker vsem, ki boste to prebrali, dejansko želim le vse dobro :sesmejem: Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: Mehmed na torek, 24. februar 2015 ura: 23:31 Pri meni je začel teči 6. teden 10 mg ecytare. Utrujenost je k sreči ponehala. Ostali stranski učinki bolj kot ne tudi. Razpoloženjsko sem vsekakor boljši in bolj mentalno stabilen. Ne zbujam se več vsako jutro s prvo mislijo, kako lepo bi se bilo vreči skozi okno. :ne: Tudi pri anksi mi je pomagala za kakih 20-30%, ampak še zdaleč nisem tak, kot bi moral biti. Lulek ni več tako aktiven, kot je bil, vendar še deluje. :ppriden:
Sanje na teh tabletah so pa fucked up, ha? :seznojim: Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: bikica66 na sreda, 25. februar 2015 ura: 11:17 Za vsakim dežjem posije sonce in tako bo tudi pri tebi.
Vsak dan bo prinesel izboljšave,pa čeprav samo majhne. Ja tablete kot same res ne delajo čudežev,so pa začetek in opora,da sploh lahko začnemo delat in živet. Tudi lulek bo aktiven,sploh če je volja,želja in ljubezen :) Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: Mehmed na sreda, 25. februar 2015 ura: 12:00 Bikica, hvala za odgovor. :zardevam:
Kar se pa tablet tiče - če vzamem recimo zjutraj pol Lorama, bom šel cel dan lahko kamor koli in počel kar koli, brez kakršne koli ankse. Počutil se bom normalnega. To je zame čudežna tableta. Če bi vsaj Ecytara tako delovala ... Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: Zofija na sreda, 25. februar 2015 ura: 19:08 Pozdrav Mehmed!
Ecytaro jemljem osmi mesec. Šele pred kratkim se mi je stanje vsaj malo začelo izboljševati. Sem pa še zmeraj utrujena, sanje pa so vsako noč skoraj prava nočna mora. Ni noči, da ne bi kaj sanjala. Upam, da bo boljše, pa tudi tebi želim, da se ti povrne zdravje, da še ti naprej deluje tisti tvoj prijatelj :) Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: niceboy24 na četrtek, 05. marec 2015 ura: 17:05 Lp..po 66 dneh jemanja AD...je stanje še vedno podobno,..kronična utrujenost..spim lahko po 12 ur skupaj ko se vstanem sem mogoče dvr tri ure vredu potem spet utrujenost,zaspanost,zamegljen vid...to se še da zdržat..ubija pa me tresenje telesa v mirovanju..ko se vležem mi celotno telo mravljinči in trese...potem pa mi taki čuden pritisk nabija v glavo...dokler se ne premaknem...in opetm spet....se je mogoče še kateremu to dogajalo?...vedno manj upanja imam v te tablete...sploh ne vem več kaj narediti:(....
Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: bikica66 na četrtek, 05. marec 2015 ura: 19:18 Tablete kot same ne delajo čudežev,mogoče bi jih bilo smiselno zamenjat - mogoče ti ne odgovarjajo.
Za utrujenost je mogoče kriva tudi naša notranja otopelost,jaz sem bila tudi tako utrujena nonstop. Nenehno sem bila v krču tudi v spanju se nisem sprostila.Posvetuj se z zdravnikom,če ti lahko predpiše malo dozo apaurina - jaz sem ga dobila zaradi bolečin v križu in nikakor nisem mogla sprostit mišic. lp Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: niceboy24 na petek, 31. julij 2015 ura: 08:47 Po skoraj pol leta jemanja AD ene tabletke,ene pa pol,pa apet ene..se je stanje izboljsalo do 100..%sploh nisem zaznal nobenih simptomov prej opisanih..in zadnje dan dopusta spet nadlezne misli kako bom prezivel z sluzbi in telo se je spet odzvalo z utrujenostjo zamegljenim vidom in tresavico...ne vem sicer zakaj...ker sem res bil prav srecen da se je stanje izboljsalo....sedaj pa spet...razmisljal sem o obisku psihiatra..ampak nekako ne zberem poguma.
. Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: slovenka na petek, 31. julij 2015 ura: 09:29 niceboy, ti bom še jaz povedala, da je vse to normalno, kar pišeš. Na forum sem že večkrat pisala, sploh, ko sem začela z uvajanjem Paroxata. Ko sem zdajle brala tvoj prvi prispevek, sem se morala nasmejat- kot bi brala o sebi. Ko so tablete prijele, je vse postalo nekje daleč, čeprav je na trenutke v meni še vedno strah, kaj pa, če me spet prime. Okrog 6 tednov jemljem po eno tableto in do včeraj sem bila super- spet stara jaz: nasmejana, vesela,... Včeraj dopoldne pa, kot strela z jasnega, spet čudna vrtoglavica in vročina ter mravljinci v roke in noge. Čist sem se prestrašila. Pa je na srečo hitro minilo, a bila sem zelo razočarana, da se mi je to zgodilo. Potem me je seveda bilo strah, da se je spet začelo, tudi danes me še skrbi. Tako, da vidiš, da tudi po več mesecih lahko pride kak dan, ko nisi OK. Drži se, pa se še kaj oglasi.
Naslov: Odg: Moja zgodba Sporočilo napisal: ojjoj na petek, 31. julij 2015 ura: 21:02 Tudi po več letih na ad-ejih pride do poslabšanja.
|