FORUM Nebojse.si

Živijo.
Pišem, ker imam nekaj vprašanj glede anksioznosti. Vem, da bi bilo bolje če bi se kar takoj k zdravniku odpravila (in se tudi bom), ampak imam občutek, da bo še dolgo časa minilo do diagnoze.
Pred približno tremi leti sem doživela napad panike (ne preveč močen baje). Po tistem sem še kake pol leta imela glavobole, bila na splošno utrujena, tresle so se mi roke ipd. Takrat sem bila na pregledu pri nevrologinji, ki mi je zatrdila, da je to posledica stresa. Priporočala je čim več rekreacije, tekočine, počitka... Pred približno dvemi tedni so se mi začele dogajati podobne stvari. Mravlinčenje, šibkost v nogah, že nekaj mesecev pa tudi utrujenost, težave s koncentracijo in prebavo (pogosto uriniranje, diareja). Zanima me če je po vaših izkušnjah možno, da gre za anksioznost? Videla sem, da se kar nekaj simptomov ujema ampak o bolezni ne vem praktično nič. Pa na kakšen način se ti simptomi pojavljajo? Jih imate kar stalno ali jih sproži stres? Namreč, ko se mi je to zgodilo pred tremi leti sem dejansko bila pod stresom, trenutno pa nisem, vsaj ne da bi se zavedala.
HVala za odgovore in lepe praznike.

Hej, LiliEva! :)

Verjetno bi bilo najbolje, da stopiš do zdravnika. Lahko ti pa povem, da anksioznost lahko zelo različno deluje na ljudi. Nekateri imajo ene simptome, nekateri druge, pri nekaterih so prisotni dalj časa, pri nekaterih kratkotrajno. Pa ta anksa zna tudi bolezni posnemat, pa povzročat bolečine ;) Ni ona kar tako ;)

Lahko ti povem, da sem sama imela vrtoglavice skoraj 3 tedne skupaj, pa neke vrste nemirne noge (kot bi imela traktorje v njih :) ) tudi precej časa in končno zdaj počasi stvari popuščajo. Po treh tednih AD-jev. Mravljinci so se meni sicer pojavljali pa izginjali takrat, ko sem bila najbolj zakrčena. Sicer se sama spopadam z diagnozo generalizirane anksioznosti, mi pa težave s prebavo, vidom, glavoboli, mravljinci in občutkom prazne glave niso tuji. Pa sem bila zaradi paničarjenja pri vseh možnih specialistih, pri nekaterih celo dvakrat ;)

Glede stresa je pa tako, da ni vedno res, da se zavedaš, da si pod stresom. Malo bolj pomisli, kaj TI doživljaš stresno. Mogoče najdeš razlog, mogoče ne. Jaz sem tako narejena, da vedno vse tiščim do konca. Ko je vsega preveč pa običajno zbolim v smislu prehlada ali pa me zvije želodec.

Pogumno do zdravnika, pa oglasi se in sporoči kako si!

Vse lepo  :rozicodam:

Pozdrav!

Vsak človek drugače doživlja stres. Najbolje je dati vse iz sebe, ampak nismo vsi ljudje takšni. V sebi zadržujemo preveč vsega, ne zavedamo pa se, da to ni dobro za naše telo, za naše zdravje, počutje.
Sama se spopadam s težavami že dolgo let.
Mogoče bi bilo prav, da opraviš kakšen obisk pri zdravniku in ko izločita vse ostalo, ostane le še stres in njegove posledice. Kar pogumno.
Napadi panike pridejo, vsaj pri meni takrat, ko mislim, da je vse v redu, ko mislim, da sem mirna, da so težave šle mimo. Pa ni tako. Vse skupaj samo pometamo pod preprogo. Težko se je znebiti vse te navlake. Potrebna je močna, trdna volja, čas.

Vse dobro ti želim!

Se bi tudi jaz strinjal s zgoraj napisanim; sam sem si tudi mislil, da živim v redu, ampak na koncu te le udari 'psiha' in te prisili, da začneš spreminjat svoje vedenjske vzorce. Šele potem vidiš, kaj si dejansko počel sam s sabo in v koliko situacijah je bilo več opcij odprtih, ko bi lahko npr. raje izbral nedeljski popoldanski sprehod namesto dela, pa to preprosto ni bla možnost takrat, ker je pač ne vidiš v svojem ukalupljenem svetu. Govorim pač zase, predstavljam pa si, da je pri še komu podobno :) Je pa težko, ko te zagrabi, težko. Ampak najbržmora bit, sicer ne bi nič naredili iz sebe in šli naprej po poti ... do groba :sesmejem:

Srečno :)

Hvala za vse odgovore. :)
Me pa zanima h kakšnim zdravnikom hodite? Jaz si k svojemu namreč ne upam več s takimi problemi. No, ne da se ni upam ampak mislim, da me ne bi jemal resno. Kaj naj mu rečem? Zadnje čase se slabo počutim in na podlagi informacij z interneta sem ugotovila, da imam to in to bolezen? Pa to čisto resno sprašujem. :/

Aja pa nisem mislila poimensko h kakšnim zdravnikom hodite, da se razumemo. :)

Še enkrat lep pozdrav!

Kar mirno, brez zadržkov obišči svojega zdravnika. Povej za svoje slabo počutje, naj ti naredijo EKG, pregledajo kri, tudi ščitnico. Predobro vem, kako je, ko se ne počutiš dobro, ko misliš, da imaš to in to bolezen. Bolj brskaš po knjigah ali internetu, več bolezni imaš (tako vsaj misliš). To te ubija. Ne odlašaj, vsak ima pravico, da za svoje zdravje naredi vse. Četudi moraš prositi, da te pregledajo. Vztrajaj, ne glede na tvojo starost. Prosi za napotnico k specialistu...Ne daj se odpraviti kar tako. Če ni zdravja, je vse ostalo zaman.

LiliEva,

Se podpisem pod Zofijin post. Jaz sem odsla kar k svoji zdravnici in v prvo sem ji povedala kaj me skrbi. Je bil poleg se student na praksi, pa sem se vseeno kar zjokala tam. Tekom parih tednov sem dobila nekaj napotnic. Ko sem z izvidi prisla k njej nazaj mi je sama rekla, da ne bi bilo slabo, da bi si poiskala pomoc pri strokovnjaku.

Predlagam, da ji kar naravnost poves, kot si povedala tu na forumu. Kaj te skrbi in kako se pocutis. Zate gre in konec koncov ni niti pomembno kaj si misli. Prav je, da poves kako se pocutis. Sploh, ce imas pomisleke o tem, da to ni psiha. Vcasih je pac treba narediti kaksen pregled, da se nasa anksa malo pomiri. Potem lazje sprejmemo dejstvo, kaj nasa glava producira. Pojdi tja, prosi za preglede pa bo.

Do psihoterapevta pa prides brez napotnice. Sicer je stvar samoplacniska, ampak drugace gre vse precej pocasi. Za psihiatra pa tudi mislim, da napotnice ne potrebujes, se narocis kot pri zobarju. Ti pa zagotavlajm, da je pri zobarju manj prijetno  :P

Vse bo okej. Bodi lepo  :rozicodam: