|
Naslov: pomagajmo si Sporočilo napisal: anastasija na petek, 24. oktober 2014 ura: 12:45 Zdravo!
Mene strah spremlja že nekaj let in nimam tabujev pred tem. V današnjem času je to zelo pogosto, zato se nihče ne bi smel sramovati drugačnosti. Smo pač strahci, ki se borimo. In zato si zaslužimo nagrado. Vsi! Mene je strah same sebe, sveta, življenja...Svojih občutkov, tesnobe.. Včeraj je spet prišla panika, ki pa sem jo znala preusmeriti, da se ni razvila v napad. Dobro se poznam, vendar se bojim, da bom morala še celo večnost, ki je pred mano živeti v strahu... Tesnoba je neprijetna, želodec me boli... Pride obdobje ko je vse super, sem med ljudmi, včasih pa mi je neprijetno in nastane obdobje, ko jokam, se sprašujem zakaj prav jaz, zakaj ne morem normalno živeti. Postavljam si vprašanja o smislu sveta, vendar se borim tako, da preusmerim misli in se prepustim - nekako preživim dan.. Nevem če si kdo postavlja toliko vprašanj kot jaz. rada bi vse analizirala, vedno sem zaskrbljena.. Povem naglas, da si želim zaplavati v dnevu in biti srečna. In pozitiva vedno velja. Se še kdo sprašuje kdo sploh je, kaj je smisel? Prebrala sem, da mnogo stvari izvira iz otroštva... Jaz se ne bojim smrti, jaz sem bojim sedanjosti... Res pa je, da sem bila včeraj v čudnem okolju, ki mi ni pasalo, zato je vse skupaj izbruhnilo na plano.. Zdaj je bolje, ker sem doma, med ljudmi, ki me imajo radi in vsem želim en lep preostanek dneva. Kmalu bo minilo in vse bo okej :) Naslov: Odg: pomagajmo si Sporočilo napisal: Maycha na petek, 24. oktober 2014 ura: 13:33 Pozdravljena, anastazija,
kako močno se lahko poistovetim s teboj in s tvojimi občutki. Resnično si lepo opisala tegobe nas paničarjev. Ja, vzroki so velikokrat v otroštvu, ko smo iz takih ali drugačnih razlogov ponotranjili strah. Problem je, ker po tem vzorcu avtomatično reagiramo in delujemo. :( Trdo delo je preusmerjanje misli, vendar se da. Z veliko truda, avtosugeriranja, treninga se da teh stvari odučiti. Med drugim pa je tudi meni zanimivo, kako stanje pri nas paničarjih niha...včasih mi sploh ni problem zdržati v kaki situaciji, včasih pa zelo težko premagujem paniko. Res čudno ... Naslov: Odg: pomagajmo si Sporočilo napisal: anastasija na petek, 24. oktober 2014 ura: 13:50 Pozdravljena!
Ja, nihajo te zadeve, ampak smo pač posebneži. Meni je enkrat nekdo rekel, da je super, da občutimo strah, tesnobo... saj tako vemo, da živimo in imamo čustva... sem se kar malo zamislila.. Trenutno je moj strah v podzavesti in imam občutek ohromljenih nog...to spet nastane zaradi strahu... In občutek lebdenja...zopet isto. Ima kdo takšne občutke? Zoprno je vse skupaj, ampak ja, da se rešiti iz teh situacij... Malo me je strah današnjega večera, ker gremo malce ven...saj trenutno nisem prava... Boli me, ker ne vem ali bom lahko kdaj normalno hodila v službo, čeprav vem, da sem sposobna - če bo le pravo obdobje... Ampak moramo narediti tako, da je VEDNO pravo obdobje... Saj bo! |