FORUM Nebojse.si

spet je en takih dni, nocem vec tega... nocem vec zivet, nocem cutit te bolecine vec, trga me od znotraj navzven... ce bi se dalo bi zginla, kot megla... al pa na off dala custva, ker me ubijajo...

razmisljam, kako bi se spravla stran, pa si se to ne upam... vse krici v men, solze tecejo neustavljivo, nocem vec zivet, umreeeeet.... :(  :jok:

k bi vsaj loh sla s sihta in se nazrla pomirjeval,...  :jok: :'(

Zgubljena, ne obupaj, drži se, pogumno, jutri bo bolje, boš videla. Lej samo en sonček zate  :sunny:

Veš zjutraj sem jaz bil +10/10, res čudovito sem se počutil, a lej vraga prej popoldne me je objela ena žalost in me tako prijela, da bi lahko samo se na mile solze razjokal, ampak zadržujem to zdaj v sebi.

Ne obupaj mi in verjemi, da bo bolje!

Če ne drugače pa vzemni pomirjevalo, jaz sem tudi prej vzel en Lexaurin.



Dečko  :(

sej gledam tle lexaurine pred sabo pa si ne upam k sm na sihtu...
 :jok:

drzi se decko

Zgubljena, če te tko daje ga vzemi. Jaz sem ga skoraj po treh mesecih, in sem zdaj bolje, vsaj tko na jok mi ne gre.

Tudi ti se drži!  :rozicodam:

Bejba, al pa poklič na eki...če je prehudo pa najboljš kr tja it...jebeš šiht...vse bo počakal...če boš rabla kej sporoč!


drži se

dečva naša, zdaj si v fazi prebolevanaja veze, tako da realno si žalostna in nemočna, vendar tudi to bo minilo, verjemi, saj skoraj vsi vemo, kako je, če nekoga izgubiš. Če pa bo res prehudo pa pojdi na EKI.


objemček

kaj nej sefu recem nej bo tle ker mam js dusevne motnje?!!! walda me posle v 3pm
najraj bi sla spat, neki karkol, da bi minil ene par let vmes, in pol bi se zbudla s celim srckom spet :(

Joj Zgubljena te popolnoma razumem, tko je bilo pri meni pred tremi leti, ko šefica mojega stanja ni razumela. Vzel sem knjigo in šel.

Nimam ti dati nobenega pametnega nasveta, ampak verjemi, da bo bolje!  :-* :rozicodam:

Zgubljena.....danem trenutku bi jaz osebno ce je res tako hudo...vzel pomirjevalo da te vsaj
malo umiri do konca sluzbe. Druga opcija je da ce imas moznost se malo sprehodis 5 minut ...svezi zrak....
in da malo zamenjas okolje v katerem si trenutno. Ves pa da je to pocutje posledica dogodkov misli, .....
ki so te pac v tem trenutku ujele v sluzbi. Torej....danes bos prezivela.....za v bodoce pa z svojim terapevtom predebatiraj KAKO ravnati v taksni situaciji, ker te on najbolje pozna (upam vsaj)
Prespati in cakati na boljsi jutri  :ne: "nazreti se pomirjeval"  :ne:

po enem lexaurinu je mal boljs, nehala me je oblivat izmenicna mrzlica/vrocica, zdej sm cist lagano tle... ampak zalost ni popustila... pr helexu sm pol vesela in zadeta, po lexaurinu sm pa ocitno zadeta in zalostna...

svasta :(

Nimam ti dat nobenga pametnega nasveta, sam z leti bo še slabše, sam bolj odporna boš.  :closedeyes:

Veš kako je reku moj frend kako so ga vprašali "kako je kaj?" in ta lajn je že skor pregovoren v mojem mestu; Danes je glih tok v pizdii ko včeri, sam še bolj.

Ne morš zdravit srčnih bolečin z Helexom, bejba!

loh :(

Zgubljena sem tudi jaz takšen po Lexaurinu, sva trenutno na istem. Saj bo, ne obupaj, deklica!  :-* :rozicodam:

Zgubljena  Drži se ! Boš vidla čas počasi prinese olajšanje. Jaz te popolnoma razumem ! Boš vidla tudi zate bo posijalo sonce , zapomni si tu smo da ti pomagamo zato ne obupaj ! :pomezik:

hvala noooo kok ste vsi prijazni zdej mi se zarad tega gre na jok  :jok: :jok: :jok:

ma, ZgubljEna ! kesi u nedeljo zgubila samo sebe, eee c c c.

pomagat dejansko ti nima noben kej, sploh če ˝prebolevaš˝, ane.
jzt sm zarat podobnih zadev že zgubljal službe, kjer se mi je do zadnjega
skor mešal, u glavi težke norišnice z mislimi v domnevnih koordinatah, kjer
naj bi neskončno ljubljena oseba takrat bila in skom!? uhuhu, to mi je vrtal
usret čela čez male možgane pa nazaj, ven pa not.... jebanje samga sebe
u živ mozag, pa še nikol ti ne pride... DA:

- who gives a shit ? NOBODY. ONLY U CAN ! skratka.

dans mi je žal, za use policijske flavtice u kere sm uploadal svoje hlape in
dokončno potem izgubil vozniško.... za ves keš, prekrokan, vržen ustran zarat
ene cipe, ti vstaviš tuki kar želiš ______ , ker itak, bottom-line, ne dela nm tega
noben drug, kot mi sami.

ma, en kurc sm ti pomagal, jao. lej, zjokat tud iber pomaga, pa, hmmm.
pa men je spat pomagal, fak. sam jzt sm spremenil takrat spalnico v katakombo
in to čes poletje ahahah, daaaaaaamn. ma, stara, lifes crazy, ti rečem, ampk
če ti rata usaj delno usak dan ločit, kaj je od tvojih čustev še stvar resničnega
prebolevanja nekoga, kaj pa bolj ego k opleta z depresijo zarat svoje patološke
narave... pol si lah FREE. pa četut za en al pa dva zamaha u uni kletki. k se itak,
dokler ne ozdraviš sam veča pa manjša. non-stop dokler se enostavno ne vidš več
not, itak ni uzuni, u melonah jo mamo.

pa po pomoč pejt, če ti bo nevzdržno. men je lani žal, da sm sam to skoz dajal,
idiot, 3 mesce brez spanja, pol pa popivat USAK DAN ko da je sodni dan, pa se
uničevat s 10000 km pohodi pa taka sranja. jebeš to. NIKOL VEČ ne rešujem samga
sebe, če bom tok fucked-up, ker pot iz prepada navzgor zahteva krila. dol pa ne
prodajajo red-bulla ampk sam downer se fura. in tm se šele začne pekel...

take care & b safe, telefon pa maš!
čeprov zdle moram sisat flet, pa ene par stvari preštet!

1,2,3, letz g0000000!

:rozicodam:

To delam trenutno sama, pa ni kakega učinka..

Zato... pomoč vsekakor... brezveze, da se sama mučiš.

Zgubljena, Nikar ne obupaj, vem kako ti je vem kako hudo je mene je moj lastni mož prevaral in sem ga dobila z drugo, ko sem imela v roki enomesečno hčerko on pa me ni spustil v stanovanje. To je bil že moj drugi otrok z njim in lahko mi vrjameš da vem kako ti je, saj sem tudi sama mislila da je takrat konec sveta, takrat sem tudi zbolela, VENDAR ne obupaj, vrjemi za vsakim dežkom posije  :sunny: to ti lahko zaupam iz mojih lastnih izkušenj, sedaj imam čudovitega moža , ki me razume, mi stoji ob strani, in je totalno nasprotje prejšnjega. Moja dva otroka ima rad kot da sta njegova, tako da kljub drugim težavam je življenje lepše. Zato ne obupaj vse skupaj se bo izboljšalo. Če moraš jokati jokaj to pomaga če potrebuješ pomirjevalo ga vzemi, nikoli ne čakaj predolgo, da ti ne bo hudo, potem pa zadihaj poglej skozi okno zunaj naj bo dež ali sonce je življenje in tudi negdo zate. Zato ne skrbi in ne obupaj, vsi mi tukaj gor ti stojimo ob strani in če kaj potrebuješ kar reci.  :rozicodam:

Drži se !!!

Tanja

objem  :rozicodam:

in vedi, da je lepo, da si  :poljubnjej:

Ti se kar izjokaj , mi trpimo s tabo ! Čas ti bo zacelil rane in čez čas si boš rekla le zakaj  mi je bilo tako hudo ! :oki:

hvala tanjas, arwen, taxi in olja...  :rozicodam:

anakonda, ne gre to, ja vem da ne gre... ceprav je lazje bit otopel kot takole zalosten z obcutkom brezizhodnosti...

sej mi ni jasno kaj se je zgodilo, se nekaj dni nazaj sem bila vesela, racionalna, polna energije in delovnega elana... zdej pa kot da je zivljenje prevelik zalogaj zame... se spat mi je muka...

Malo sem prebiral tvoje vpise in poleti si imela tudi podobno krizo. Pismu, Zgubljena, če je naše bistvo v krčevitem oklepanju nekoga drugega, sta zelo logična dva rezultata:
- da ga bomo zadavili ali
- da mu bo tik pred zadavljenjem uspelo pobegniti.

Že za lastno varnost je potemtakem pametno temelje betonirati na svojem terenu. Vem, da ti s tem nisem prida pomagal, ampak morda pa bo vsaj malo v uteho to, da si v življenju že bila v težavah, pa si jih nekako previharila. Premisli, kakšne strategije si uporabila takrat, in poskusi znova.

sej o tem sm tud ze pisala enkrat... da kadar mam hipomanicno fazo, sm sposobna bit racionalna, ceprav custva do njega ne izginejo, da ne bo tle pomote. kadar sm pa v depresiji, se pa vse moje tezave tega sveta nakopicijo v eni stvari, ponavadi v tem bivsem, ker je to stvar ki me najbolj boli. se pa zgodi da se tudi v kaksni drugi stvari - npr oktobra je blo vse v mojih ginekoloskih problemih, ker mi je takrat pac po pomembnosti prevagalo... ne zacne se depresivna faza z mislijo na bivsega, ampak depresivna faza se eskalira s pomocjo misli na bivsega. ker takrat ko me boli dusa, telo in srce, se ocitno hocem se bolj mucit oz drugac ne znam reagirat, in zato pol takile zapisi... tle mogoce izgleda kot krcevito oklepanje, ampak js tle pisem zato, da nekam izbruham vso bolecino. ne pomeni to, da tezim njemu noc in dan, ker tok zdrave pameti se premorem. seveda ve kaj cutim, ve kaj si zelim, ampak zivim po motu da je v ljubezni in vojni vse dovoljeno. mislim da ni nic slabega v tem, da on ve kako in kaj je. da me prizadanejo njegove besede pa nekam morem dat, ker ko o bolecini poves, bi bolecina naj bila manjsa.

ton, iskreno hvala za tvoj konstruktivn post, upam da se kdaj vidiva v zivo (btw hvala za une pozdrave prejsnc) in poklepetava.

sej vem da grem tle marsikomu na zivce, ampak nocem obremenjevat svojih kolegic in moje druzine s temile depresivnimi stanji, zato pac napisem na ta forum, kjer imajo ljudje iste oz podobne tezave. prav tako forum dopusca moznost, da ko vidis katera oseba je napisala post, pac preskocis...

 :pomezik: vse jasno; razumem...  :pomezik: in zato te odslej naprej zasuvam z objemi  :rozicodam: :poljubnjej: in sončnimi pozdravi  :sunny: :sunny: :sunny: pa po potrebi podarim dobro voljo  ;D in smeh  :valjamsesmeh:

kok ste eni cartki  :poljubona: :)

bejbi...objemčk od mene  :-*

objem  :rozicodam: pa velik cmok na lice  :poljubnjej:... pa še par sončnih objemov  :sonce: :sonce: :sonce:

iiii :)

 :rozicodam: :rozicodam: :-* :rozicodam:

tole pa za soboto in nedeljo velja, ko me ni tu gor:

 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: :sunny: :sunny: :sunny: :poljubnjej: :poljubnjej: :poljubnjej: