FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,
naj povem najprej da sem na tem forumu popolnoma nova in se totalno ne znajdem. Zato sem si rekla pa bom odprla novo temo. (upam da ga nisem kiksnila). Prebrala sem ogromno tule na tej strani pa vendar sem se odločila tule napisati še mojo izkušnjo. Jutri imam prvi sestanek z vodjo skupine za samopomoč in me je blaaazno strah. Pa začnimo na začetku. Sem mamica 15 mesečni sončici, ki mi res rada polepša dneve sploh kadar me vidi in začne mami mami..se kar stopiš   :poljubona: ampak težava nastane takrat kadar njena mama ne misli da je dobra mama in da ji želi le najslabše. Imam vedno znova takšen občutek. Z njo ne hodim na sprehode, in sem vedno doma ker me je strah izpostavljanja in mojih bednih paničnih napadov. Partner me podpira, me ima rad takšno kot sem. Kapo dol:) sama sebi pa sem zelo naporna. Pred kratkim pa sem se le odločila narediti korak naprej in vsaj probati zaživeti dalje, in se predvsem naučiti živeti s tem. Pot je morda še dolga, ampak jo želim prehoditi, zase in za mojo čudovito punčko. Panični napadi se mi dogajajo že 5 let, bilo pa je več dejavnikov ki so dejansko to zadevo pripeljali tako daleč. Mislila sem da sem sama in da se edina borim s tem, pa vidim da vas je že več. Vsem želim le najboljše in upam da se kmalu pridružim tudi tistim ki so že ven iz tega  :happy:

malaBuba nisi sama....veliko nas je takih,ki smo to doživljali (tud js) in še smo tle in še se ne damo.Tako bo tudi tebi uspelo,nič bat.

Pa dobrodošla med nami  :rozicodam:

malaBuba to, da si se odločila narediti korak naprej je pohvalno in žal pogoj, da boš lahko spet "zaživela".

Dobrodošla na forumu  :rozicodam:


P.S. Naj te ne bo strah pogovora z vodjo skupine. Imej v mislih to, da je bila tudi ona v taki koži, kot si ti sedaj...tako da kar pogumno  :oki:.
Če boš pri volji,...pa le sporoči kako je šlo.

Vse dobro ti želim  :)

Hvala ti srečkica  :zardevam:
hja take stvari si sama res težko priznam da je bilo pohvalno kar sem naredila, da sem se odločila prav ker sem naredila korak naprej. S časom bo bolje menda :)
Enostavno ne morem si predstavljati da je bila ta gospa prav tako v takšni situaciji ker mi deluje zelooo samozavestno, zelo polno toplote in pozitivne energije. Sprostila sem se po 10 minutah, kar se res redko zgodi, ampak na nek način sem jo "začutila" in iz mene je kar začelo pripovedovati. Po koncu pogovora priznam da sem bila izmozgana in veliiiko boljše. Čeprav mi je res težko jokati pred drugimi, enostavno me je solz sram. Zaenkrat je to to, s časom bo bolje, upam v to in se temu veselim. Komaj čakam da se spet iz srca nasmejem in da končno spet zadiham s polnimi pljuči.
 :srce-utrip:

malaBuba bravoooo  :wav:.

Sedaj pa počasi, korak za korakom naprej.
Nič ne rata čez noč in tudi čarobne palčke ni. Potrebno bo veliko volje in moči, da si pogumna si pa že dokazala  :oki:.

Drži se in vse dobro ti želim :rozicodam:

hvala ti :zardevam:
Se zavedam tega, včasih bi mi prav prišla ta čarobna palčka :D Pot je še dolga, bomo videli kako se bo odvijalo, vseeno pa pričakujem vzpone in padce ki so normalni na tej poti.
najlepša hvala  :)

 :oki: