FORUM Nebojse.si

To je že moja tretja tema v kratkem času, ampak tale situacija je daleč najbolj zakomplicirana kar sem jih kdaj koli imel in zato vas spet prosim za nasvete...

Pred seboj imam potovanje v španijo za katero se že dalj časa dogovarjam s prijatelji. Težava tiči v tem, da odkar smo se za to dogovorili je minilo precej časa in tako se je v meni razvila panična motnja, ki pa je prišla v all inclusive paketu z vsesplošno agorafobijo.
No problem potovanja je v tem, da je to sestavljeno iz samih dejavnikov, ki v meni zbujajo tesnobo in paniko in sedaj ne vem kako se naj tega potovanja lotim in če sploh?? Namreč potovanje je sestavljeno tako, da bi se sprva bilo potrebno nekaj ur peljati z avtom do letališča.
1.Vožnja z avto mi že nekaj časa predstavlja problem saj sem prvi napad panike doživel prav v avtu, ko sem vozil...no ampak nekako se spet vzpenjam in jo dokaj prenašam tako, da tukaj še ni tako hudo.
2.Nato bi moral na letalo - PROBLEM!! Nenormalno me je strah letala v smislu, kaj če me na letalu zgrabi panika???Kam bi lahko pobegnil?Kaj bi storil?In zraven tega imam še aritmije(posledično)-bolj kot me je strah ali sem tesnoben več jih je in tako me je strah, ne vem-kaj če me izda srce in ne bo pomoči itd!Skratka same nesmiselnosti se mi odvijajo po mislih - samo, ko pomislim o tej dobri uri poleta imam v glavi same črne scenarije  :o
3.Nato bi prispeli na cilj, kjer pa bi sledila ura vožnje z avtobusom... In spet tesnoba, saj se avtobusov izogibam prav tako že dalj časa...
4. In za finish...Kamorkoli bi se tam napotili, bi morali iti z podzemno železnico in seveda me je tudi tovrstnega potovanja strah, saj kot sem rekel - skoraj ni oblike prevoznega sredstva ali gibanja v katerem nebi na nek način doživljal tesnobe!

Vem, da je tovrstne tesnobe mogoče premagati postopoma z izpostavljanjem in ne z begom. Moram še dodati, da mi je pred kratkim bilo že tako, da sem se bal vsakega premika od doma, ampak sem se malo zbral in sedaj to ni več tak problem. Ampak vseeno - jaz si tega izleta ne znam predstavljati!

Imam tudi antidepresive, ki pa jih jemam komaj slabih 10 dni in še niso prijeli in tudi dvomim, da bodo pravočasno.

Kaj naj storim? Je to preveč, če se vsem tem strahom izpostavim naenkrat? Bi bilo mogoče boljše, če nebi šel na tak izlet v takšnem obdobju?

ZELO, ZELO si želim tega izleta, ampak ne vem, če bi ga zmogel :'(

Res bi bolje bilo, da se zadeve lotevaš malo po malo...a kar je je. Izleta v Španijo ne odpoveduj in pojdi.
Najvažneje je, da so tvoji prijatelji seznanjeni s tvojimi strahovi. Povej jim (brez sramu), da pač imaš določene težave in kaj naj naredijo, če ti ne bo dobro.
Kot drugo.. kak anksiolitik tudi ne bo odveč, če ga vzameš sabo. Tako...za silo.

Iz izkušenj pa ti povem, da ko en krat padeš noter v potovanje, pozabiš tudi na strahove in uživaš. Odveč ne bodo niti vaje ki jih malo poskušaj narediti doma. Tudi TRIS bi ti svetovala TRIS (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=458&Itemid=1)
Pa še nekaj vaj je...poglej v priponki:

pod to kar ti je napisala Alexx, ni kaj veliko dodati
poprosi zdravnika za kakšen helex, da vzameš za pomiritev.
Hja, saj vem lažje govoriti kot narediti. jaz še vedno nisem premagala strahu pred letalom. mogoče, enkrat v prihodnosti.
Drži se!

Hvala Alexx  :rozicodam: za to povezavo tudi z moje strani. Uporabno. Zanima me, če se bo dalo ta TRIS tudi kje izposodit ali vsaj pogledat, potipat. Saj veste gnar.

Tudi mene je bilo strah iti na potovanje in to SAMA, brez prijateljev. V skrbeh sem bila že nekaj mesecev prej, a je bilo želja po tem potovanju tako velika, da sem šla na vse ali nič. Kar bo pa bo, sem si rekla. Bilo je hudo, priznam, a sem zdržala. Ko sem potrebovala pomirjevalo, sem ga vzela (Xanax). Mislim, da bi ti moralo biti malce lažje, ker bodo ob tebi prijatelji. Ti rečem, ko se boš vrnil, boš zadovoljen sam s sabo in nabral si boš moči za naslednje potovanje. Tako da, nikar ne obupaj in GO and HAVE FUN!!!  :wav:

Hvala vsem za vzpodbudne besede :)

Jaz sem sicer v življenju že letel z letalom in v tem zelo užival, ampak sedaj pa si tega ne upam predstavljat - res ne vem kaj naj nardim, če me na letalu zagrabi panika, tista prava?? To bi po moje bila popolna katastrofa in zato je mene tega tako strah!

Vse ostalo še bom nekako preživel ampak, letala pa me je RES STRAH!

Po vrhu pa še si moram danes ali jutri sam karte rezervirat  :sesmejem:

Zmogel boš! ITAK DA!

Poznam nekoga, ki je tudi na začetku z AD-ji,
pa je odletel na Karibe in prekrižaril tam veliko kilometrov.
Vrnil se je vesel, zmagoslaven, in tam se je počutil bolje kot tu.

Drugi primerek sem jaz sama.
Straha še pa še zadnjič pred potjo na Dunaj za nekaj dni.
Pol je blo pa tko fletno tam, pa ful manj anxe kot doma.

Naša Eli s foruma je letela pred časom v Kanado!
Uspešno prestala let in vse... :clap:
Moja frendica, ki zdaj v Španiji študira, kljub panični motnji
veselo leti sem in tja...

Glede metroja, busa in aviona pa težko iz lastne izkušnje kaj pametnega in koristnega rečem.
Do nekaj let nazaj je vse to blo ok in sem uporabljala vsa ta prevozna sredstva.
Zdej pa sem bl prpa...strahec... :-[
Ampak če bi morala, bi zmogla: VEM TO!

Zapomni si, da je panični napad tudi če se zgodi NENEVAREN!
Da mine prej ali slej.
Ne bo se ti zmešalo, ne boš zgubila kontrole nad seboj...
UMIRJENO DIHAJ in MISLI preusmeri v pozitivno smer....

Srečno pot v Španijo.... :rozicodam:
Vajlda da greš, imel se boste MEGA!!!!
In nazaj prideš še enkrat bolj zdrav kot si sedaj.
Dokazal si boš, da zmoreš!

Rezerviraj, pojdi in naredi kako sliko za naš forum. To ti je naloga. En tak potopis. Jaz še nisem bila v Španiji. Hočem vse vedeti...kaj ste jedli...kje ste spali...kako je bilo vreme.
Letalo...samo še en bau bau. Globoko dihat pa bo vse OK. 100%

Hehe, Alexx ni problema  ;D

Do potovanja še je sicer tri tedne, ampak danes ko gre za rezervacijo kart pa me je že začel grabit strah in so se s tem priprave na izlet že začele :o...

Vem, da bo treba it, ker mi drugič verjetno ne bi bilo nič lažje, ampak saj veste kako je!

Aslan tudi tebi hvala za post, ki je precej vzpodbuden...

Sicer pa sploh ne vem kako je to mogoče, če bi bilo to še pred slabim letom bi se na tak izlet peljal, pa magari na krilu od letala, sedaj pa takšni strahovi  >:(

Še ena fora:

Odloči se "kdaj se boš obremenjeval z izletom"...naprimer določi datum: 2 dni pred odhodom.
Do tlej pa živi NORMALNO in pozabi na Španijo in pozabi na črne scenarije v glavi.

Malo pred odhodom pa se tule spet javi v tej temi...in dobil boš kup spodbude.
To pa takrat v kriznem momentu ful pomaga, ker boš začutil, da smo vsi s teboj, da verjamemo vate.
Boš šel z nasmehom na pot.

Se obnese v praksi. Preverjeno na moji koži!

Če sem se jaz lahko šla potapljat...pa še nekaj starhcev, boš zmogel tudi frčati. Hja...ena slikica iz lepih časov. Saj je na forumu...http://shrani.si/?1r/vm/17L7tbDx/20070923piran03.jpg

Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii smo lepi...tretja z leve biti jaz...lani. Sedaj sem drugačna...heheheheheeeeeee. :P

karneke  :rozicodam: vem, da bo šlo  :clap: vem, da bo super izlet in vem, da bojo vse fobije in ankse in ostale nebodigatrebe ob pravem času spuhtele  :oki:

Hvala vsem za vzpodbudne besede, ampak vam moram sporočit, da se tega izleta vseeno ne bom udeležil, vsaj ne še sedaj...

Razlogov je več, res pa je da je glavni ta, da bom stisnil rep med noge. Enostavno ne upam toliko tvegati naenkrat. Ne čutim se sposobnega, da bi se v vse svoje strahove podal naenkrat in to na takšnem velikem potovanju. Morate vedeti, da se ne upam v Ljubljani sam peljat z trolo, ali bilo kam z avtomobilom in pač verjamem, da bi bilo bolje, če se bi zdaj začel postopoma borit z posameznimi strahovi ker je spekter njih zelo širok. Ne vem, sedaj sem začel z KVT in še kakšna 2 ali 3 tedne pa bodo verjetno tudi AD-ji prijeli v zadostni meri, da se bo vse skupaj hitreje začelo popravljati. Vem tudi, da bi po vse verjetnosti izlet bil uspešen in bi bil morda to korak naprej, ampak vsi vemo, da pa je nekaj takega lahko tudi ogromna muka, ki pa si je še dodatno ne želim (trenutno)!

Ob tem, ko pa to tipkam pa tudi čutim veliko razočaranje sam pri sebi, ampak sklepam, da je to del zdravljenja, ki se mu ne da izognit...

Sicer pa imam za potovanje še čas do srede februarja in srčno upam, da bi si uspel do takrat opomoči in se spraviti na ta izlet!

..bolezen je bolezen in niti trohice razočaranja ne smeš čutiti pri tem, saj nisi sam kriv za nastalo situacijo in občutki krivde samo poslabšajo naše stanje. Prav je, da ostaneš doma, sam najbolje veš in postopoma začneš z izpostavljani, sama sem šla prav tako korak po koraku in po enem letu zdravljenja-psihoterapija, KTV in postopnega izpostavljanja odletela v Berlin in nazaj...


Drži se in samo tako naprej,
masi

Hej Karneke, nikar ne bodi razočaran. AD-ji bodo itak zagrabili do februarja (že prej!) in imel boš čas, da si nabereš moči in se pripraviš za potovanje. Je že prav tako.   :oki:

Ma nič hudega Karneke, ne rabiš bit popolnoma nič razočaran. Lepo postopoma bo še najbolje! Zdaj lepo uživaj v občutku, da imaš eno stvar manj nad glavo, potem pa z majhnimi korakci naprej. Kakorkoli se razplete bo prav!

Morda je celo pametneje, da si malo odložil. Ko boš *bolj pri sebi*, boš še bolj užival v izletu. Nisi odpovedel...samo malo si prestavil.  :)

Kako pa si naj posamezne dosežke interpretiram/o, da se drugič v isti situaciji ta strah več ne pojavi tako močno?

Na primer, ko še nisem vedel točno kaj se z menoj dogaja, sem se že ZELO bal situacije, da bi se moral sam peljati iz štajerske v Ljubljano. Zdelo se mi je neizvedljivo in polno strahu. No ampak en dan pa sem enostavno bil nekako prisiljen v to in sem pač šel, zelo motiviran in hkrati zelo prestrašen. Na poti v Lj me je nekaj krat prelil ogromen strah ampak, ko sem pa prispel na cilj sem občutil neizmerno veselje in moč, skratka, da sploh ni panike ipd. No ampak drugi pa me je spet bilo strah vožnje - da bi se sam moral kamorkoli peljati, enako kot prej...

karneke ti samo čim več ponavljaj vajo.
jaz sem se blazno silila iti nekam na pot, na avtocesto, majko mila.
strah, brez koncentracije, misli,... sem se peljala od točke A do točke B pa nič vmes nisem zaznala.
kako za vraga mi je sploh kdaj uspelo priti na cilj?
ampak mi je.
pa vem, da sem mela občasno ene take čudne nebuloze, enkrat me je motilo, da sploh obstaja desna stran avta, tam kjer je sovoznikov sedež. wtf?
ampak, če fajn ignoriraš in vztrajaš, hitro zlezeš na zeleno vejico.

Živjo!

Imam spet eno vprašanje...

Sem absolvent in imam pred seboj še samo en izpit. Sedaj sem zvedel, da lahko grem ta izpit pisat 22. decembra in sedaj ne vem kaj naj. Rad bi se ga rešil čim prej ampak hkrati me ga je zelo strah...saj veste polno ljudi, panični napadi, Zadnji izpit pred diplomo, hudo breme itd.

....malo prehitro sem stisnil enter  ;D

Skratka, kako se naj tega lotim??? Ta stvar mi je res hudo pomembna, ampak ne vem če sem trenutno zmožen takšne akcije... Morda bi mi kakšna pomirjevala pomagala pred izpitom ali kaj podobnega? Še počakat?

Kakšni predlogi?

LP

kaj pridobiš, če ga greš delat? lahko ga s solidno oceno narediš - in si prost!

Pogum!

GLEJ!!
Glede na to ,da se izpit dogaja tukaj,doma,mislim ,da si sposoben tega.Zato ti svetujem,da se odloči in pripravi in na koncu OPRAVI že ta izpit. Za podporo zraven do faxa vzami še kakšnega kolega -KOT ODREŠILNO BILKO_,naj te počaka zunaj,mislim,da ti bo tako veliko lažje in boš pomirjen opravljal izpit.Če pa bo še to problem,vzami dve uri pred izpitom HELEX-0,25mg,kar naredijo tudi politiki pred nastopom.Zato korajža velja---GREMO DALJE DO ZLATE MEDALJE---.

                                                                   LP-SANCHO