FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni
Rad bi opisal svojo težavo, pa ne vem točno, ali sem jo uvrstil v pravilno rubriko. Živim v bloku, praktično pred vhodom je bar, kateremu se težko izognem, ko gre v oz. iz stanovanja v bloku. V baru se verjetno zbirajo precej tudi stalni gosti, ki me skozi naglas komentirajo in dajejo neprimerne opazke, grožnje s fizičnim nasiljem itd...ko grem mimo zanekrat ne reagiram, teh ljudi me poznam in nimam z njimi nobenih opravkov, vendar me njihovi naglas komentarji zelo motijo, spravljajo v strah / psihozo....mi lahko kdo kaj pomaga, kako in na kakšen način bi se bolje počutil ..oz. kolikšna je verjetnost, da se njihove napovedi uresničijo....?
Hvala in lp

Hm, nevem, če je to sorodno, a vendarle. V osnovni šoli so se nekateri sošolci norčevali iz mojega priimka. Malo so ga obrnili, da je zvenel kot kletvica. Saj so tudi mojega brata. On se je potem vedno stepel z njimi. A zdi se, da so sošolci s tem dobili samo večje veselje in so ga še bolj zafrkavali.
     Jaz nekako nisem imel moči, da bi se tepel z njimi. Pa sem jih kar ignoriral in upal, da se bodo naveličali. Res so se kar kmalu. Na srečo me drugi otroci, ki so hodili mimo niso zafrkavali.
     Mogoče bo tole pomagalo tudi tebi, vsaj pri stalnih gostih. Pri drugih pa res nevem. Samo upam lahko, da bo kaj pomagalo. Ker tole, kar opisuješ, je res grozljivo. Vsaj meni.

Želim ti zmago v boju s temle "sovragom".

     Poni

Poni, hvala za odgovor
Kar bom storil je to, da jih bom ignoriral če se bo dalo. Ter delno bom nekaj naredil, da ne bom preveč opažen.
Jaz mislim, da sem vpadajoč za njih zaradi sledečih razlogov:
sem bolj visok, držim se malo puklasto, tako da me na 200 m ne morejo faliti
poleg tega sem zaradi "krize" prodal avto in hodim v službo skozi peš, zaradi tega sem bolj opažen
poleg tega pa živim sam, sem "tujec" v tem mestu, vso žlahto in prijatelje imam drugje, tako da moram vse take težave rešiti kakor vem in znam.
Dolgo časa sem mislil, da sem imel samo prisluhe, vendar je nekaj na tem.
Sicer pa s temi ljudmi nimam čisto nič, jih niti ne poznam, vsi ti njihovi izpadi verjetno izvirajo iz čiste hudobije in nestrpnosti

Hmm...ja, bi se kar strinjala s Ponijem.
S takimi opazkami in pripombami ti sami o sebi največ povedo. Tako da,.. :kadim:
Sama se ne bi spuščala na njihov nivo in nadaljevala s totalno ignoranco. Taki ki so tako "glasni", po navadi niti niso taki junaki - saj veš - pes ki laja ne grize  :zvizgam:.
Mogoče predlog - preden moraš mimo, lepo slušalke v ušesa in glasbo naglas. S tem ne boš slišal pripomb in ker ne boš odreagiral, bodo videli da nima smisla in odnehali - upam  :kiselnasmeh:.

Držim pesti.

Zdravo Srečkica
hvala za odgovor. Upam, da bo v mojem primeru tudi to držalo, kar si napisala.
Dokler se samo norčujejo, nekako požrem, dotakne pa se me, ko vpričo mene govorijo, kako me bodo pretepli in še kaj več...tu pa se začnem resno čutiti ogroženega. Tu stanujem že skoraj 5 let in dolgo časa je bil mir, zadnjih 6 mesecev pa se je vsula "serija" takih incidentov, ki jih opisujem

Popolnoma ti verjamem, da ti ni vseeno. Mislim da ga ni, da se ga ne bi dotaknile žaljivke in grožnje. Nekateri so res lahko tako brezobrazni in podli in niti ne pomislijo na to, kakšno stisko povzročijo s svojimi nizkotnimi izjavami.
Kaj pa se je zgodilo pred pol leta da je začelo prihajati do takih incidentov?

pred cca. pol leta me je nekdo iz sosednjega bloka, ki ga sploh ne poznam in nisem z njim nobenih opravkov, kar nadrl in začel groziti....to se me je dotaknilo...to je verjetno povzročilo, da sem dobil pretirano sumničavost in sem zelo hitro dobil sum, da ima kdo kaj proti meni....ampak nekaj na tem pa tudi je...glede na to, kar se mi je zgodilo pred kratkim, zaradi česar prosim za kakšno pomoč oz. nasvet ker mi taki dogodki precej kvarijo kvaliteto življenja.
Iščem rešitev, kako bi bil čim manj opažen.....

V takem primeru se postavi zase. Pojdi do njega in mu reci "No daj, če si upaš." Ponavadi se ustrašijo in nehajo. Če pa slučajno pride do česa hujšega, jih prijavi.

Oj!
Tudi jaz sem imel skoraj iste težave. Ko sem se odšel od staršev, sem najel stanovanje tako da živim v hiši. Ta hiša je velika, tako da spodi živita še dva mož in njegova žena. Ko sem obadva spoznal sta  bila prijazna, pol ko sem obadva dobro spoznal pol so se začele težave. Njeni mož je pravi pijanček, ona pa taka ista kot moja mama, dobrega moža in otroke je zapustila zdaj ima pijanca. Na začetku sem mislil ko sem prišel, kam za vraga sem  prišel. Eno sranje sem se rešil, pa sem dobo drugo sranje. Sam sem si mislil če me ne bosta pustila pri miru, me bota spoznala. Vsak dan sta me pazila ko sem šel dol, in me vedno spraševala kam grem, kdaj sem prišel domov spet kje sem bil. Dostikrat me je njeni mož videl da sem v lokalo, saj je on tudi bil ker je blizu, in je vsak dan bil tam. Dostikrat sem sam šel mimo tako da me je videl, in ko je prišel domov, kdaj me je videl pa me spraševal zakaj se ne ustavim več. Sem mu rekel da grem sam  na pijačo ko me zgrabijo živci, in ko se ne morem pomirit.je mislil da se hecam sam sem mu rekel resnico. Ko me je drugič vprašal sem mu spet isto povedal, kdaj grem na pijačo, in tudi pol sem mu še rekel da mi ne paše da me vsak dan pazita, in me sprašujeta kje sem bil on je nekaj povedal sem mu takoj zabrusil vidva se za sebe brigajta ne za mene. Pol sta mi dala mir, sem si lepo odahnil sem si mislil končno sem se rešil dva norca. Saj nekaj dni je bil božji mir. Pol pa  spet isto, ko sem šel mimo lokala, sem tudi slišal kako so govorili danes pa ima mirne živce.Da gre sam mimo, eh sem si mislil naj govorijo kar hočejo. Sam meni ni dalo mira in sem se obrni, sem se usedel bili so vsi tiho noben ni upal povedat nič. Ko sem jih vprašal kaj vas briga
za moje živce, in grem v lokal kdaj jaz hočem ne pa da bi mi kdo govoril kdaj naj grem. Moj sosed kot sosed, je vedel da mi ne sme pritisk dvignit in mi ga je pol so videli kaj naredim ko me kdo dvigne, tako da še danes imam božji mir. Zdaj ko me vidita se ne upata niti pozdravit. Sam nisem nobenega udaril, sem 37 let star in se še nikoli nisem stepel, sem pa taki, ko mi kaj ne paše grem pa v oči povem. Če pa mi kdo za hrbtom govori in če zvem pol, pa je odpisan od mene. Tisti kateri me poznajo nikoli ne govorijo za hrbtom, sam oni ki me ne poznajo tisti grejo pa govorijo take da greš mimo in slišim, pol pa je problem če jim kaj nazaj povem.
Tako da ostalim svetujem nikoli ne pustite da bi vam drugi pamet solili, če slišite da o vam govorijo stopite zraven in vprašajte kaj je narobe. Ne it sam mimo, ker če greš sam mimo bojo dobili večjo moč, in bojo še bolj govorili.

Ja imaš prav naj se postavi zase Zdaj če se ustraši je vse v redu, če pa se stepeta pol so veliki problemi, eni komaj čakajo da dobijo udarec ker te gre tožit in si zmagal. Ljudje so danes pokvarjeni. Druge vidijo sebe pa ne

Nima se smisla sploh karkoli z takimi neintelignetnimi ljudmi ukvarjati, niti da usta odpreš. Si misliš svoje in greš dalje.  Lahko se on ustraši dokler je sam, potem, ko bo pa v grupi začel groziti mu bo pa ego zrasel toliko, kot da je z roko cel planet prijel. Za tiste gofljaste ljudi, ki drugega kot opravljati v lajfu ne znajo so pa razni bari/gostilne prave postojanke, da v miru sedijo, pijejo pa folka naokoli si ogledujejo in opravljajo. Blazno imajo dolgočasno življenje, ker nimajo nič bolj koristnega in pametnega za delati.

Folk je pač tak zabit, ko se ti v nek x nov kraj preseliš, pa te še noben ne pozna, začnejo hitro govriti laži in čudne zadeve, pa te gledati, kot da si z marsa dol priletel od vesoljcev. Povsod je isto, tako kot v službah. Jbg Slovenija...

Mogoče bi ti pomagala knjiga Zakon privlačnosti. Podobno privlači podobno. Če te je strah, ga s tem še bolj privlačiš.

Mogoče bi ti pomagalo, če umiriš misli in dopoveš, da ti ljudje in njihova mnenja in opazke niso pomembna in se te ne dotaknejo? Nekaj v tem smislu, afirmacije :)

Tudi jaz imam težave s postavljanjem mej, odločnostjo in postaviti se zase.

Srečno :oki:

Jah, tu je situacija kjer sem jaz sam (pa še nobenega prijatelja nimam v tem mestu kjer živim), oni posedajo v grupi.
Po mojem gre za čisto nestrpnost (podobno rasistični), pač jaz jim grem na živce s svojo postavo in prisotnostjo tu, ker itak nimam v nobenim nobenih opravkov.
Možno pa je tudi, da se me na nek način "bojijo", ker sem jim nepoznan in zato izražajo nasilje.
Prvi ukrep bo, da bom poskušal postati manj viden, da mi čimmanj vidijo.
Zanima pa me, ali v kolikor grem mimo njih in me začnejo naglas komentirati (ampak ne direktno meni v obraz, komentirajo med samo in leti name), ali je bolje da jih ignoriram ali se vmešam in vprašam, če je kaj narobe oz...ima kdo kak nasvet?
Če se bodo naveličali toliko bolje, ampak to gre za nekoliko stajerše ljudi (cca 50 let), ki se ne pretegnejo in večino svojega časa preživljajo po barih zunaj in komentirajo.
LP

Pravijo, da pes, ki laja, ne grize. Če so pod dozo, verjamem, da so še toliko bolj "pogumni" oziroma je pogumen njihov alkohol v krvi. Lahko pa da pač enostavno nimajo pametnejšega dela kot govoričiti. Verjamem, da če bi bil eden sam, se ne bi oglašal in te komentiral. Jaz osebno vsemu temu ne bi dajala velikega pomena. Verjamem, da se povsem nepotrebno obremenjuješ in nisi edini ki ga obrekujejo. Mogoče odgovoriš s humorjem. če te bo to potolažilo? To po navadi zaleže :)

To so verjetno pijančki ki nimajo drugega delat, jaz se nebi ugibal, če bi slišal in če bi bil stoprocenten da govorijo o meni, bi stopil zraven in jih prašal kaj je narobe bi čakal odgovor. Nikoli pa ne udari danes so udarci dragi. Rajši jim povej zelo na glas, tako da se te bojo zapomnili. Ali pa stopi zraven in jim povej, naj prvo sebe pogledajo pol druge. Tako kot je Ajla napisala nisi edini ki te obrekujejo. Zapomni si danes so ljudje pokvarjeni, pred tabo so dobri za hrbtom ti porivajo nož. Danes je tak da ljudje druge vidijo sebe ne vidijo

Oh enostavno jih presliši, kajti verjemi, da besede so besede in še daleč od dejanj.

Zdravo
Hvala ti za odgovor. Veš saj se ne približajo mojemu partnerju-to jaz vse tako vidim. je že precej bolje a še vedno me kakšna lepa zmoti. Moj partner se ne zanima za druge, le če jo slučajno takrat pogleda se jaz nekako ustrašim. Prej me je hudo zvilo v trebuhu, sedaj je precej bolje. Hočem pa, da bom funkcionirala normalno in reagirala šele takrat, ko bo res kaj nevarnega oz. me bo kdo res ponižal...