FORUM Nebojse.si

Pozdrav vsem,tako sama sem,tako neskončno hudo mi je,želim si tople besede...

Jaz tudi. Pa nimam nikogar za kak zaresen pogovor. Moji bližnji me pa samo trčeno gledajo, če povem kaj takega, kar je meni pomembno.
     Ampak te dni, odkar sem se vrnil iz toplic sem bolj..... nevem kako bi rekel..... ne ravno popadljiv....... morda bolj molčeč. Rajši sem sam. Nevem, če bom kaj prida primeren za pravi pogovor.
     Ampak vseeno bi se rad pogovarjal. Hm, ti kar poskusi, mogoče se bo pa posrečilo. Vseeno bi se rad opravičil, če bom kdaj odgovor napisal morda šele naslednji dan.


                         Poni

Sandra3 pozdravljena ... nikoli nismo čisto sami - imamo namreč "sebe" vedno s seboj.
In sebe lahko peljemo na sprehod, izlet, kosilo :-)
Sami sebi bodimo najboljši prijatelj in ne največji kritik in sovražnik.

Tukaj pa si tudi del naše skupnosti ...  :rozicodam:

Oj. Prišla si na pravo mesto.  :oki: Poznam to, kar opisuješ; dolga leta sem bil osamljen, potem pa tako, kot ti, našel ta forum... in lahko ti povem, da gre lahko na boljše, ampak samo kot posledica tvojih odločitev, ne čist slučajno. Mnogi hočejo tople besede, ampak te dejansko niso rešitev za naše probleme. Sem pa prepričan, da lahko dobiš bolj konkretne nasvete, če boš povedala kaj več o svoji situaciji.  :happy:

MP2011  :oki:
Imam pa js še en predlog: kaj ko bi vsi tisti osamljeni forumaši se spoznali med seboj, pa se mogoče razvijejo nova prijateljstva? Ker od jokcanja na forumu ne bo nič.  :)

 sandra, jaz sem se tudi danes na trenutek počutila slabo in sem si začela prepevat tisto:
pridejo časi za žalost, pridejo časi za smeh, ne jemlji žalost preresno le enkrat se živi in počni kar te veseli, rešitev je v tebi

drži se :rozicodam:

Sem nova na tem forumu, pa več kot prebiram vse prispevke, manj imam občutek da sem sama...Včasih si mislim, škoda da ljudje, ki tukaj pišejo niso v mojem vsakdanjem življenju...sigurno bi bilo vse lažje.

Pozdravljeni,
hvala vsem za spodbudne besede,ki so mi dale občutek,da nisem sama,vtem trenutku težko opisujem podrobnosti,ker so boleče,želim si pa kontaktov z osebami,ki razumejo človeško stisko.

Sandra in vsi ostali, ki greste čez težke stvari.. Mislim na vse, vam pošiljam topel objem in si želim, da začutimo skupaj, da nismo sami! :rozicodam:

Upam in si želim,da bodo temni oblaki kmalu odšli,da bo končno posijalo sonce v mojem življenju,tako dolgo ga že pogrešam.Objem vsem,ki ste mi prisluhnili,ki ste me slišali in mi dali občutek,da nisem sama.

Sandra evo   :sunny: zate :-)

Preden bodo pa šli oblaki, se bo pa še ulila ploha. Taka krasna topla ploha, ki umije dušo in telo.


                         Poni

Kako si Sandra3 ? :rozicodam:

Hvala za vprašanje,teden je mimo,ko malo manj čutim to bolečino,zdaj je spet petek,ki sem se ga včasih veselila,zdaj pa boli,nikjer ni nikogar,ki bi mu bilo mar zame,ne vem kako naj utišam to bolečino,ne vem kako naprej,ko vse življenje skrbiš za druge,pa ti potem dajo vedet,da si nezaželen,pravijo,da če ne moreš pomagat vsaj škodi ne.In kar se mi je dogajalo zadnje mesece,je bilo vse drugo kot pa pomoč.
Hodim na psihoterapijo,pa pravega učinka ne čutim.Le kdaj bom zmogla spremeniti stvari,le kdaj bom zmogla
iti preko te bolečine?

Oj,kako si?Nisi sama,tvoja dusa je ves :rozicodam: :rozicodam:no s tabo,mi slmo s tabo,zivljenje nas preiskusa,busrvo je,da se po vsakem padcu poberemo in gremo naprej,ker smo potem mocnejsi,danes je en prekrasen dan,naredi nekaj zase,,narava,bazen,glasba po tvojem okusu karkoli da ti bo fajn....jst mam prost vijend in uzivam v glasbi....zivljenje zna biti lepo....glej naprej,te razumem ker sem v podibni situaciji,pogum velja...lep vikend