FORUM Nebojse.si

Zmešalo se mi bo...NE ZDRŽIM VEČ...vsako jutro ta vseobsegajoča tesnoba, globoka, temna, vztrajna, za piko na i pa še kakšen paničen napad...potem z borbo proti tej tesnobi fizično skoraj uničena v službo, nekako gre kar uspešno, vsaj malo pozabim...potem pa večer...in žalost, tako globaka, da boli...in vprašanja, zakaj  se meni to dogaja, kakšno grozoto mi bo prineslo spet jutro...in hvala bogu odrešujoč spanec...in potem jutro, vsakič z novo prekleto tesnobo, ki si je niti zamisliti ne da, samo čuti se jo... in to boli, neskončno boli...tesnoba takšna, da se ne bojim smrti, bojim se življenja...in jutri...ker vem, da je lahko še huje.
Ja so zdravila, v visokih dozah, močna (kako bi bilo šele brez njih), vendar odrešitve ni...vsaka minuta, vsaka ura, vsak dan...samo črnina,brezup.
Boga ni, če pa je, me je zapustil dokončno...in kaj so storili moji ubogi trije sončki, da jim je prekleti Bog dal takšno nevredno mamo...
Ne vem, kako dolgo še...kako bom zmogla...padam v brezup...v pekel...NE ZDRŽIM VEČ!!!!

Armela si v hudi krizi in ti svetujem, da se TAKOJ pokličeš tvojo psihiatrinjo,
se z njo pogovoriš, morda pa bi bilo dobro, da bi zamenjala AD, ker jih že dolgo jemlješ...
Pomisli na tvoje tri sončke...na tvoje tri zlate  :srce-utrip:, ki te nujno potrebujejo.

Pošiljam ti en topel objem... :-* :rozicodam:

Pri psihiatrinji sem naročena naslednji teden. Nočem je nadlegovati, ker ima veliko dela. Ja, sem držala že nekajkrat slušalko v rokah, pa sem vedno prekinila zvezo...ne more se ukvarjati samo z menoj...

Armela, res je da ima tvoja psihiatrinja še druge paciente, samo ti jo ta trenutek
res NUJNO rabiš...nisi ena izmed tistih, ki pridejo po recepte...ti rabiš NUJNO POMOČ,
torej daj vzami še enkrat slušalko v roke in POKLIČI brez slabe vesti... :oki:

Armela upam, da si kaj boljša
Glej jaz imam trenutno samo mojo zlato mamico( ati je v švici ker sta ločena že od mojega 10tega leta)
Za mojo mamo je bilo zelo hudo, ko sem zbolel za depresijo in mi ni mogla pomagati, pa še z alkoholom sem se zdravil in uničeval, zmano je trpela in rekla vedno ko bi lahko tvojo bolečino prevzela poa sem ji rekel mami ne želi si tega....
Hočem ti rečti, da nisi sama imaš otroke , ki te imajo radi, jaz tudi imam svojo mamo in ona ima mene pa naj me še nevem kako boli ali pa me je strah mama me bo vedno objela ali utelesena ali pa kot energija, ce bo odsla pred mano...
bodi močna in ne pocuti se odvecno...zdravnica bo vesela , da si jo poklicala ker zato je na voljo, js sm ponoči šel sam od sebe v vojnik dezurnemu, ker sem hotel pomiritev in sma z dezurna vrgla debato za 1 uro heheh...ne boj se ukrepaj...in vedi da ti bo pomagano :rozicodam:

Armela, berem o tvojem trpljenju in se ob tem spomnim, da mi je bilo enako. Trajalo je neskončno dolgo, a vendar je prišel dan, ko je vsa ta groza minila. Ni prišel ta dan nenadoma, ampak postopoma je stvar šla na boljše in danes sem popolnoma ok. Upam, da bo tudi tvoja mora nekega dne odšla od tebe. Ampak, vem, zdaj je zelo hudo in je težko pomisliti, da bo kdaj bolje. Pa vendar se oprijemaj upanja! Drugega ti ne znam svetovati. Glede zdravil imam takšne izkušnje, da mi ni pomagalo nobeno zdravilo, čeprav mi jih je psihiater menjaval. Jaz enostavno ne verjamem več v zdravila. Ampak nočem te prepričevati, da ne pomagajo. Samo meni resnično niso. Morda pa se bo le našlo zate nekaj, kar bo končno imelo zaželen učinek.

Naj pa ti povem nekaj! Meni je zelo pomagala hitra hoja v naravi - v Betnavskem gozdu v MB - na trim stezi. Dnevno sem hodila po dve uri in potem sem začela tudi teči. Vsak dan sem bila boljše volje. Ko sem začela s hitro hojo, sem bila slabotna, da sem komaj prilezla do gozda. Prvo drevo bi najraje objela in ostala tako objeta, ker me je vleklo k tlom, ko je depresija tako pritiskala name. Ampak nekako sem se premagala in sem šla in hodila in hodila. Po nekaj tednih je depresija izgubila moč. Postajala sem vse bolj zdrava in nazadnje je depresija povsem izgubila svojo moč. Ti si ob treh otrocih verjetno ne moreš privoščiti rekreacije, ampak jaz verjamem, da bi ti to vsaj malo pomagalo. Jaz sem imela že odrasle otroke in sem imela čas zase. Slišala sem, da se ob hitri hoji in teku aktivira en hormon v možganih, ki povzroča, da se ob takšni aktivnosti človek počuti srečnejšega. Jaz sem pred začetkom ukvarjanja z rekreacijo bila videti kot mrlič, potem pa sem vsa zažarela, da so ljudje opazili spremembo na meni. Postala sem zgovorna, živahna, moji gibi so postali znatno hitrejši. Če imaš možnost, ob treh otrocih verjetno težko, a če je kakšna možnost, poskusi s hitro hojo ali s tekom, pa boš videla, ali bo kaj bolje. Seveda sama najbolje poznaš svoje razmere. Jaz ti vsekakor želim, da se tvoja mora čim prej konča.  :rozicodam:

Oh, imam rekreacije dovolj. Vsako jutro se prisilim in grem s kužkom na dolg sprehod. Potem čez dan hoja po gozdovi z otrocmi in kužkom. Sedaj, ko mi je zdravnica predpisala Eglonyl (400 mg) in Zyprexa (20 Mg) je nekako bolje. Jutra so vsaj malo bolj znosna. Vendar še vedno čutim tesnobo nekje v ozadju. Ja, se borim, moram se.

Pridna!  :rozicodam:

Si zmogla, da se boriš, čeprav je zelo težko. Res je zelo težko. Sam imam okm in depresijo in komaj zmagujem, res komaj. Mi volje zmanjkuje. Sploh ne vem več kaj bi delal, da bi mi bilo bolje. Zjutraj, zvečer in enkrat popoldne je zelo slabo, misli o krivdi in smrti mi hodijo po glavi. Ko pridem iz službe, sploh nimam volje, da bi šel na sprehod s psom, se ne počutim normalnega. Najraje grem spat že po 19, ker med spanjem sem zdrav in ni teh groznih občutkov. Čakam, da mi bodo zdravila prijela in čakam, kdaj bo konec misli ter kdaj bom zdrav. Občutki, ki me prevevajo so pa grozni, ena sama muka vsak dan, muka, ki kar traja in traja.

Čriček, tvoje besede, kot da bi opisoval mene. Jaz imam sedaj menjavo terapije in upam, da bo kaj bolje.
Drugače pa je stanje nevzdržno. Ta tesnoba tako tišči in ubija, komaj čakam večera in spanja, ko padem v pozabo.

Armela doživljava verjetno podobno. Zaradi ene stvari, ki sem jo naredil in je vplivala na zdravje občutim grozno krivdo. Tako grozno mi je pri duši, da bi skoraj najraje umrl.  Sploh se ne morem potolažiti. Zdravnica mi je rekla, da je bila to kaplja čez poln sod. Nisem tudi zadovoljen v službi, odnosi so grozni in privat življenje ni teklo kot sem si zastavil.upam, da bodo krivdo zdravila izbrisala, ker s tem na duši težko živim. Čakam, da primejo. Saj hodim vsak dan v službo a mislim, da samo tek ne bi pomagal. Imam depresijo in okm in komaj še pobiram in životarim dan za dnem. Ne vem več kaj bi sam s sabo.

Armela upam, da bova ostala v kontaktu in si lajšala muke na daljavo ter bila eden drugemu v oporo.

Tudi jaz hodim v službo in mislim, čeprav komaj zdržim, da je to eden od faktorjev, da me ne pogoltne popolnoma depra. Vse delam mehansko, tudi jutranji sprehod s psom... ko odbije pol sedem, se dvignem, ne glede v kakšnem stanju sem, privežem psička in grem. Trudim se, vse delam kot normalni ljudje, a rešitve ni.
Ja, smrt bi bila rešitev in olajšanje, a imam tri močne razloge, da ne storim usodnega koraka...imam tri zlate sončke, za katere moram sama poskrbeti. Čeprav imam že načrt kako bi storila tisto o čemer se ne govori, tako da otroci ne bi videli, da mene ne bi bolelo in da bi bilo nepovratno. Ampak tega ne bom storila, ne smem, ker imam preveliko odgovornost.
Ne vem kako je pri tebi, ampak jaz se znam pretvarjati, da sem v dobrem stanju. Otroci niti ne vedo, kako mi je. Vejo da jemljem zdravila, ker pač moram, resničnega stanja pa ne slutijo.
To ve samo moja psihiatrinja, ki je krasen zdravnik in človek. Vsaj njo imam, da ji povem v kakšen breznu plavam.

Ja, je res hudo to stanje. Človek se trudi splezati ven. Poznam gospo, ki jih ima krepko čez 80 in je, pred leti, ko je postala vdova zaradi krivde šla v depresijo. To je bilo že pred več kot 20 leti. Brez tablet je rabila 2 leti, da jo je prebolela. Depresija se zelo rada ponavlja. Kot, da ji je človek bolj podvržen in se ob sekiranju spet pojavi. Verjamem, da se pozdravi a pri ljudeh traja različno dolgo. Nekateri so skoraj zdravi v nekaj mesecih. Ne vem koliko časa bo trajala pri naju. Jaz hodim tudi na psihoterapijo, da se razišče zakaj se mi je zgodila. Mogoče bi morala tudi ti. Ne počutim se dobro s to boleznijo, je grozna. Po glavi me stiska in mravljinči. A, da bi bilo vsaj samo to, bi človek že preživel. Občutki ob njej so obupno.  Sem drug človek z njo, sam sebe ne prenašam. Nisem si niti malo všeč. Najljubša mi je noč in dež, ne maram sonca v tem stanju. Mogoče bi bila zate dobra tudi kaka skupina za samopomoč npr. Damova.  Se je treba pogovarjati z ljudmi in dobiti podporo, da se ve, da ti stojijo ob strani. Prej sem prebral, da ima 20% zaposlenih ljudi depresijo ali kaj njej podobnega zaradi stresa in mobinga. Veliko nas trpi. Tudi meni je izjemno težko Armela.  Kdor tega ni doživel ne razume. Ljudje te gledajo po zunanjosti in rečejo, da fajn izgledaš, ne vidijo pa noter.   

Koliko časa se boriš ti? Jaz se že devet let, ko sem zbolela za poporodno depresijo. Ne vem kako je pri tebi, ampak jaz sem že devet let na Effectinu, ker je to edini AD, ki ga prenašam. Zraven pa še cel kup AP-jev proti tesnobi. In vsako pomlad je isto, grozljivka. Samo da pride prvo sonce, jaz popolnoma odpovem.

Sedaj imam 3 mesece in pol. Pred desetimi leti je bilo prvič in je trajalo 3 leta. Ena moja kolegica, ki ima tudi depresijo in veliko bere to literaturo bi rekla, da mora depresija brez tablet izzveneti v enem letu. Ona je po 3 mesecih jemanja AD že kar v redu. Mene prvič niso ustrezno zdravili, zato je trajalo 3 leta. Ker imam še okm morajo biti višje doze kot za depresijo. A ko ti eno diagnozo dajo, se ta vleče in nič ne preverijo. Mogoče bi morala še h komu po drugo mnenje. Jaz imam sedaj drugo psihiatrinjo, ker prva ni bila v redu in me je samo pacala. Če toliko časa traja, je nekaj narobe. Saj ti pravim, da depresija tudi sama izzveni v 1-2 letih. Človek ne more tega prenašati 9 let. Še kje se pozanimaj. Meni efectin ni ustrezal. Imam cipralex.

Jaz hodim sedaj k dr.Dernovškovi na polikliniki v Ljubljani. Ne rabiš nobene napotnice. Njen mail mojca.dernovsek@psih-klinika.si. Jaz sem ji napisal mail in potem sem bil sprejet pri njej. Vsi pravijo, da je zelo v redu in, da pogrunta diagnozo ter ustrezno zdravi. Sicer pa imajo na polikliniki tudi urgentno psihiatrično službo, ki dela med dejavnikom do 14 oz.15. Popoldne pa je urgenca na Enoti za krizne intervencije na Zalošče cesti poleg Centra za mentalno zdravje, kjer je tudi bolnica ali pa dnevna bolnica, da greš vsak dan domov. Vse to sem našel na spletni strani. Še naši nekateri uspešni pevci so bili tam. O tem je tudi članek na nebojse. Si

Moja psihiatrinja je krasna oseba in je nikakor ne bi zamenjala. Na psihoterapije ne pristajam, ker se mi zdijo en sam balast. Sem visoko izobražena in vem, zakaj se je pri meni pojavila depresija. Za mano je en kup  sranja, po domače povedano, en cel šopek osebnih tragedij. Na tem svetu sem ostala popolnoma sama, samo otročke imam. Ampak na njih se ne morem nasloniti ob težavah, za njih moram poskrbeti.

 Sedaj bi pa depresija glede na moje laično mnenje že mogla že miniti, saj ne more trajati v nedogled. Meni psihoterapija pomaga. Tukaj na teh forumih nas je sigurno dosti izobraženih. A to ni bistveno, vsi trpimo. Tudi pri drugih specialistih ponavadi še drugega zdravnika vprašamo. Nekateri psihiatri bolje obvladajo en tip depresije, drugi drugega.

Bo bolje. Zaupati moramo zdravniku. Vsem nam bo bolje.

Hojla Armela in Čriček!

Vaju berem in se tudi sama spominjam na čas, ko mi je najhuje. Sama se zdravim za depresijo že 2o let. Armela, se tudi na Efectinu 22o mg že 8 let in še na Eglonylu 15o mg. Meni ta terapija načeloma odgovarja se mi pa depresija pojavi jeseni in spomladi vendar takrat povišam dozo po nasvetu tudi moje psihiatrinje dr. Dernovškove. Kakšno dozo imaš ti Armela omenjenih zdravil? Morda imaš le premajhno? Boš videla, da ti bo bolje tako kot je bilo vedno do sedaj. Drži se, tudi ti Čriček.
LP

Pozdravljena Bucimatej,

trenutno sem na Efectinu 300 mg, Eglonyl 800 mg, Abilify 20 mg in Lyrica 600 mg (Lyrica zaradi bolečin po posledici hude poškodbe). Imam cel koktejl, moram pa reči, da se mi trenutno po povečanju Egloyla in dodanem Abilifayu stanje popravlja, ni več tako akutno in nevzdržno. Mogoče je tako tudi zato, ker mineva pomlad, ki je zame preklet letni čas. Ja, žal ne morem živeti brez zdravil, to je tudi dejstvo, ki sem ga morala akceptirati. Sta pa Eglonyi in Efectin zame zmagovalna kombinacija, vse drugo je samo za zraven.

Hojla !
Ni kaj vse to moramo sprejeti kot del sebe in se s tem sprijazniti. Sama se ne sekiram glede jemanja zdravil. Brez njih pač ne bi mogla funkcionirati. Ko pa mi je najhuje pa si pomagam še s kakšnim lexaurinom ( 1 x na dva meseca ?)
Lepo, da ti je bolje zaradi tebe in tvojih sončkov.
Zmaga je na naši strani.
LP

Ljudje se pozdravijo Bucimatej in potem ni več del nas.  Jaz verjamem v to pa tudi drugi na tem forumu, ki so se pozdravili.

Ojla čriček,

lepo je da še obstaja vera v ozdravitev, temu jaz pravim vera v Boga. Jaz sem v Boga že dolgo tega nehala verjeti in ne verjamem več v ozdravitev. Vem da bo spet obdobje, ko bom sama doma sedela v stolu v fetalnem položaju in v nedogled poslušala skupino The cars, pesem Drive. Spet in spet in znova in znova. Ni več vere, samo kanček upanja, da bo tokrat trajalo malo dlje in da naslednjič ne bo tako hudo.

Jaz sem se pred 10 leti pozdravil. Sedaj pa je spet prišlo. In upam, da se bom tudi sedaj. Zato pa imam dobro psihiatrinjo dr.Drnovškovo, ki mi je to zatrdila in ji verjamem. Ozdravila je težke primere. Pred 10 leti je bilo tudi z mano zelo hudo, pa sem ozdravel in tudi sedaj bom. Te stvari se pač rade ponavljajo. Tako vsaj piše pri teh boleznih. Če sami ne verjamemo v to, kdo bo namesto nas. Vsega je enkrat konec in ne more trajati v nedogled.

Verjamem, da boš ozdravel. In želim ti to.

Jaz tudi tebi. Poznam ljudi, ki so bili zelo bolni pa so ozdraveli. Ker se to ponavlja so spet zboleli in ponovno ozdraveli. Je treba misliti na to.

Oprosti ampak s tem se pa ne strinjam >:(. To je kvečjemu žalitev za tiste, ki so izobraženi ampak ne visoko in ultra. Vsak sam ve koliko se bo izobraževal in na kakšno šolo hodil. Ne rabiš biti ne visoko izobražen ne imeti trideset doktoratov, da ne veš kaj se dogaja s teboj. Sicer pa, papir v rokah še nič ne pomeni, če nimaš realnih izkušenj. Danes več štejejo izkušnje, kot pa ocene na papirju. Kaj ti pomaga imeti same desetke v diplomi, ko pa v reali zmrzneš na čisto nestrokovnem področju? Nekomu se zdijo psihoterapije balast, drugemu so pa lahko rešile življenje, če nekomu nekaj pomaga še ne pomeni, da za vse isto velja. Če kaj ne prenesem ne prenesem posploševanja od nekoga, ki misli, da je nekaj več in, da tisto kar njemu odgovarja bo pa vsem odgovarjalo.
Vsak zdravnik/zdravnica je za nekoga krasna oseba in ga tudi ne bo zamenjal, če se pri njemu vredu počuti in je obravnavan, kot oseba ne pa kot številka.

Ne se zbadati, dajmo si raje eden drugemu pomagati, da nam bo bolje ter, da bomo ozdraveli.če ni zdravja, je vse ostalo brez pomena pa, če človek nima nobene šole ali ne vem kako izobrazbo. Trpimo pa vsi tukaj s šolo ali brez nje. Šele, ko se zboli, se potem vidi k čemu se stremi. Osebno raje ne bi imel nobene šole, samo da bi bil zdrav. Tukaj pa si je treba pomagati in se boriti.

Samo svoje mnenje sem podala, do nikogar nisem bila žaljiva, vsak pač prisega na nekaj in to spoštujem.

Si je treba pomagati, da se lažje vzdrži. Se je treba vzpodbujati. Medsebojna pomoč, to je največ vredno v teh trenutkih.

Čriček hvala za  tvoje pomirjujoče besede. Veliko mi pomeni, da se lahko s kom pogovarjam in da me razume. Iskreno upam, da boš čimprej seciral svojo "krivdo" in da boš ozdravel. Vse dobro ti želim. :pijanca: :003:

Jaz tudi tebi Armela.  Ljudje so se pozdravili po več letih muke in tudi ti še boš, kot tudi drugi na tem forumu. Nekateri še sicer prej, zdravila jim takoj primejo in jim ustrezajo. Drugim pa ne tako in rabijo več časa. A mislim in tako povsod piše, da je depresija ozdravljiva bolezen. Mogoče ti ne moreš še pozabiti, da si sama ostala in te še to v luknji drži. A depresija naj bi tudi sama brez tablet izzvenela. Je pa res, da se ljudje preveč sekiramo in jo zato dobimo. Mogoče se ti še sekiraš in se obremenjuješ, zato pa vztraja. Tudi pri meni je še, ker se sekiram in krivim. Prvič mi je nehala, ko sem tudi sam sebi to nehal početi. A ljudje se tudi podzavestno sekiramo, ko še sami ne vemo da se. Sem tak tudi sam. Namesto, da dajejo po svetu denar za orožje in druge stvari, ki samo uničujejo, naj bi raje izmislili kaj bi ljudem pomagalo torej za opče dobro. Ne smemo biti preveč požrešni v nobenem smislu, saj ne moremo več pojesti kot damo v usta. Za vse je dovolj, le da nekaterim ni nikoli. Do sedaj bi lahko že iznašli zdravila in marsikaj drugega. Pa tudi lepše je, če so ljudje zadovoljni in ni prevelikih razlik med njimi, tako ljudi bolj Srečno Živijo, kot če ima eden celo mesto, drugi mora pa v baraki spati.

Dragi čriček,
občutek krivde je močno čustvo in je včasih lahko kaplja čez rob.
Vendar to pomeni, da je bila mera polna že prej.

Poleg zdravil bi bilo verjetno dobro z kakšnim terapevtom predelati tvoje občutke krivde.
Zdravila pomagajo se postavit na noge, da zbereš moč in lahko pričneš z delom. Ker drugače bo naslednjič zopet mera polna in zgolj čakala na kapljico preveč

Saj to je tudi bilo. Sem začel hoditi na psihoterapijo.  Ta krivda me res zelo daje in mi ne da miru. A ne morem je izbrisati, čakam da mi zdravila pomagajo a najbrže še niso prijela. Jaz stvari, ki se izkažejo za napačne zelo težko pozabim in se potem krivim zanje. Ne morem pozabiti.žal sem tak. Raje bi drugače reagiral in bil v zadevah bolj močan. So mi rekli, da se nabere in potem ena stvar prelije čez rob. A jaz si te ene stvari ne morem odpustiti, ker je bila moja odločitev in si mislim, če se ne bi tako odločil, vsega tega sedaj ne bi bilo.

Čriček !
Iz lastnih izkušenj vidiš, da se nisi pozdravil , če se ti je ponovilo čez 1o let. Sama se bojujem z depresijo že 3o let z daljšimi dobrimi obdobji ( tudi 6 let ) vendar, ko pride kaplja čez rob se depra vsaj pri meni vrne,  vendar se vsakič spet poberem. Ne verjamem v popolno ozdravitev zato sem depresijo sprejela kot del mojega življenja. Tako mi je laže. Tudi, ko je najhuje ne obupam saj vem, da bo  spet bolje. Tudi jaz hodim k dr. Dernovškovi, ki mi je lepo razložila, da se depresija ponavlja.  Sem se pa po letih izkušenj naučila jo sprejeti in ko pride jo obvladati.

So se mi stvari spet nabrale pa se je ponovila. Nekaterim pa se ne ponovi nikoli več. To sem tudi jaz mislil, da bo samo enkrat. Imam poznane, katerim se ni nikoli več ponovila in druge, katerim se ponavlja a v blažji obliki kot prvič. Je pa res napisano, da se rada ponavlja, ko imamo spet težke stvari pred sabo ali, ko se nabere več manjših pa mislimo, da to nič ne vpliva. Se pa tudi podzavestno obremenjujemo, ko še sami ne vemo, da se. Moramo upati, da se ne bo spet pojavila in bomo zdravi. Torej vidiš, tudi pri tebi se vrne, ko se naberejo stvari in ne pride naenkrat ampak se počasi priplazi,  ko je vsega preveč.  Saj to je njena značilnost, da ko je lonec poln, da le ta skipi.

Draga Bucimatej dobro, da si tako pogumna in tako sprejemaš depresijo. Jaz ne vem, če jo. Meni se zdi kot nekaj groznega. Najbolj obupna bolezen na svetu. Ne vem, če jo lahko vzamem kot del sebe, ker mi ni všeč in z njo se ne počutim kot jaz. Ko jo imam sem druga oseba. si nisem podoben, sem čisto drugačen. Danes zjutraj sem se zbudil nervozen, čuden občutek v koleni in komolcih, kot da so vznemirjeni in čudni. Nisem si všeč, niti malo ne, ker sem druga oseba, tudi bolj boječa. Ne prenašam se in komaj čakam noč.

Tudi jaz ne zdržim več. Ne vem koliko časa lahko še to kalvarijo prenašam. Zame je zelo hudo. 

Pozdravljen Čriček,
kot da bi brala svoje misli. Tudi jaz ne morem sprejeti tega raka na duši, depresije, ker to nisem jaz. Tista vesela, nasmejana, družabna...Sedaj ko sem udarjena s tem, sem postala popolnoma drug človek, tuja sama sebi, in ne morem se sprejeti takšno in se sprijazniti s tem... pa čeprav traja že devet let.

Pri tebi je to drugače, ti boš ozdravel, ker imaš tako močno upanje in željo. Tudi na krivdo boš dobil drugačen pogled. Glej na to kot da je bilo to potrebno storiti, ker je bila pač v tistem času to edina ali najboljša možnost.
Jaz imam v zadnjih 11 letih ogromno izgub in žal se ne morem sprijazniti z njimi. Niti z eno do njih, pa čeprav vem, da nisem bila kriva za nobeno, da je bili pač tako določeno. Še vedno jih predelujem in mislim vsak dan na njih in še vedno boli kot takrat...Toda depresija boli drugače, bolj "svinjsko" in nečloveško in ne vem, kako imeti rad ta obočutek, ki te popolnoma razčloveči (odvisno od jakosti s katero te useka).
Ja, na tem forumu smo skupaj v tem čolnu in vsaj malo pomaga, če lahko kje pojamraš in veš, da te razumejo... Kot na primer ti...

Ko zjutraj vstanem se počutim obupno. Celo telo je nervozno, imam mravljince ter zelo čuden občutek v sklepih. Včeraj je bil zame grozen dan, komaj sem preživel.  Danes in še par dni sem moral vzeti dopust. Grozno je. Telo še vedno nervozno. Sedaj poležavam in upam, da bi zaspal, da bi ta občutek minil.

Čriček, da ni to od Cipralexa? Mene konkretno je Cipralex prvič pred devetimi leti katapultiral v Polje. Bolj kot sem zdravnici opisovala simptome (podobne tvojim), bolj mi je višala dozo. In tesnoba se je poglabljala, potem pa sem se popolnoma sesula...Z rešilcem z lučko so me peljali v Polje, tam pa je rekel zdravnik, da je bil Cipralex poponoma neustrezno zdravilo zame in da sem zato tako odreagirala.

Obrni se na svojo zdravnico čimprej. Boš?

Sem bil danes pri njej. Pa je spet rekla, da moram počakati še 3 tedne predno bo začel delovati, torej po 7-8 tednih.da naj počakam, če je hudo pa v bolnico. Namesto torendo pa mi je napisala abilify. Ne vem več kaj je prav. Sem imel cipralex pred 10 leti, pa mi ni najbolj ustrezal. Tudi druge sem imel pa hude stranske učinke po njih. Ne vem kateri bi bil za okm in depresijo?

Sem jo vprašal, če mi cipralex lahko še povzroča stranske učinke, pa je rekla da ne. Imam stiskanje in mravljinčenje v glavi , vratu in ustni votlini. Poleg tega se zbudim veš mravljinčaste in nervozen z čudnimi občutki v sklepih. Misli pa so še vedno prisotne.

Čriček poslušaj dr. Dernovškovo, predvsem pa poslušaj svoje telo. Kar zadeva Abilify, je meni zelo prijazen antipsihotik, katerega učinek se pokaže zelo hitro (seveda če je doza prav visoka).
Želim ti mirnen in lep večer, prespano  noč in predvsem mirno in nedepresivno jutro.
Javi, kako si. Upam pa s tabo na najboljše.

Ne vem kaj naj naredim. Ali naj grem  na eki, da bo prej bolje , ker bi se rad čimprej pozdravil. Da bi bilo te more konec.  Samo hočem zdravje nazaj ter, da se to zaključi in utone v pozabo.

Ojla Čriček,

kako si preživel noč, predvsem pa, kakšno je tvoje jutro? :A)

Malo bolje kot včeraj. Ne vem kako bo s tem. Sem še poln samoobtoževanja.  Kako je pri tebi - oba kričiva, da ne zdržim več?

Pardon, da ne zdrživa več.

Me veseli, da ti je malo bolje. Mogoče pa je treba res shendlati stranske učinke. Upam, da ti bo jutri še bolje.
Pri meni je tesnoba malo bolje, sem pa nepopisno žalostna in zaskrbljena.

Pravijo, da so sedaj stranski učinki že minili in, da je to anksioznost. Ne vem več kaj je kaj. Jaz se pa samoobtožujem in krivim in tega ni konca. Čeprav mogoče malo manj. Zelo težki dnevi so. Bucimatej pa se ne javi več. Jo pogrešam.

Zakaj pa se nič ne oglasi I am tired of everything?

ojla !
Vaju berem vsak dan samo ne vem kaj bi še dodala. V vseh teh letih sem glede depresije dala zelo veliko skozi. Tako kot vama je bilo zelo hudo. Samo kot vidita sem še vedno tu. Res mi zelo pomagajo zdravila, ko me prime depra povišam malo in ko sem v redu spet znižam dozo. Mi je pa moj pokojni psihiater dr. Razboršek ( spremljal me je  2o let) dejal, da manj škode naredimo telesu, ko zdravilo vzamemo kot, da se matramo. Tega se držim še sedaj. Pri meni pride ćez noč. Zjutraj se mi najprej vrti potem pa pride grozna žalost ( jok) tesnoba, vrtoglavica....
Ampak kaj je bistvo, vedno se izvlečem in je spet dobro. Tudi vidva bosta še v redu brez skrbi. Srečno, se še beremo !

Bucimatej piši prosim in opogumljaj nas! A tebi se zgodi depresija brez vzroka, kar nastane pa ne veš zakaj?

Bucimatej a ti si tudi imela kake misli, ki so ti hodile po glavi skoraj cel dan? Jaz jih imam in to je grozno. Morda jih je za pikico manj a so zelo hude, ker ne odidejo in mi delajo krivdo. A tebi so, če si jih imela te misli po zdravilih minile? Koliko časa pa je to trajalo?

Hojla !
Ja, tudi sama sem imela določene vsiljene misli in občutek krivde, da nisem naredila vse za določeno osebo. Ko mi zdravila začnejo delovati tudi misli grejo oz. se ti ne zdijo nič posebnega. Jaz imam zelo dobro kombinacijo antidepresivov : eglonyl in efectin. Po vseh sem imela grozne simptome po teh pa je bilo že po tednu dni veliko bolje. Čriček, naj ti dr. Drnovškova poskusi zamenjati zdravila, če omenjeno terapijo jemljem že dalj časa brez vidnega izboljšanja. Meni so prej zamenjali vsaj 10 vrst zdravil.
Ker imam za sabo res že dolg staž bojev z depresijo vem, da bo tudi vama bolje. Nekdo rabi daljši čas nekdo krajši. Nikakor ne obupat. Za dežjem vedno  posije sonce. Srečno !

Glede na to, da so ti zamenjali toliko zdravil ali si morala jaj v bolnico oz.si lahko te muke premagovala doma? Je bilo hudo? Sam sem sedaj moral vzeti par dni dopusta, ker je bilo hudo. Sedaj se ne zbudim tako nervozen in v mravljincih.  Čeprav je še vedno hudo a ni tako kot prejšnja dneva. Sem mislil, da ne bom zdržal. Hvala, da odpišeš.

Čudi me, da poleg antidepresiva nimaš tudi pomirjevala, ali pač. Po navadi  dobiš zraven antidepresiva še pomirjevalo za čas, ko začnejo le ti delovati. Sama sem imela v začetku še xanax ali lexaurin. Sedaj pomirjeval ne potrebujem, samo AD. Sem pa bila v začetku na bolniški 2 meseca. Mene je telo peklo kot hudič pa ta grozen nemir, pa je tudi to minilo. Koliko časa pa sedaj jemlješ AD?

Prej sem imel AP torendo Q, sedaj pa abilify. 2 meseca sem imel napačno diagnozo in sem jemal efectin, ko so ugotovili, da imam okm in depresijo smo šli na cipralex. Najprej pol meseca 5 in 10mg, sedaj pa en mesec 20MG. Telo je nervozno, v mravljincih še posebej zjutraj.  Glavo in usta pa mi stiska in mravljinči. Misli so tudi prisotne več del dneva. 

sem malo pobrskala po med. over. net in ugotovila, da so po abilify imeli ljudje kar hude stranske učinke. Res  me čudi, da nimaš zraven še pomirjevala saj  bi z njim lažje šel čez začetno fazo. Pokliči oz. napiši  mai ldr. Dernovškovi in jo vprašaj glede pomirjevala , povej ji svoje občutke, ki niso prijetni. Ne smeš se kar zadovoljiti z besedami zdravnika. Če ti je grozno ti mora dati še nekaj za zraven. Tudi sama sem ji povedala, da kadar je hudo vzamem še  lexaurin, ki mi ga napiše splošna zdravnica in se je s tem strinjala. Pogum velja. Sicer p sam vidiš, da si se tudi pred leti pozdravil in tudi sedaj se boš. Kakor razumem si še bolj na začetku zdravljenja.
POGUM!

Abilify imam sedaj 3 dan, prej je bil torendo Q.  Po potrebi so mi napisali tudi Helex, a se mi zdi, da je bolje, da se ga ne jemlje. Zdravim se 3 mesece in pol pa sem mislil, da bo do sedaj že kaj bolje, pa ni. Nekateri so v tem času že skoraj ozdraveli. Resda je vsak človek drugačen in odvisno tudi od tega kako mu zdravila ustrezajo. Edino, kar se je pri meni izboljšalo, je spanje.

Če si dobil helex ga vzemi in ti bo lažje, sigurno. Dr. Dernovškova ve zakaj ti ga je predpisala. Ko začnejo delovati AD ga boš brez težav opusti. Vzemi ga, kot ti je naročeno in ne razmišljaj preveč. Sigurno o ti bo bolje !!!!
Vzemi helex, se dobro naspi. Jutri je nov dan.

Spim kar v redu. Celo popoldne lahko zaspim., kar nisem mogel odkar se je to začelo. A vse ostalo je slabo in gre zelo počasi naprej. Upam, da tole ne bo predolgo trajalo. Predvsem pa, da bom zdržal te muke, katere so velike. Hvala za podporo.

Samo še to za danes. Po helexu ne spiš ampak te bo pomiril, da bo jutro lažje. Verjemi. Ne vem zakaj se otepaš pomirjevala ?

Zato, ker imam že dvoje tablet - cipralex in abilify. Se mi zdi, da je dovolj. Poleg tega pomirjevala po enem mesecu že začnejo zasvojevat. Že tako je hudo rabiti te tablete, katere imajo celo gardo stranskih učinkov. Ne bi si nikoli mislil tudi za prvič pred 10 leti ne, da bom te tablete sam rabil.

Še enkrat ti povem. Heleks si dobil, da boš lažje prenesel dokler ti ne začnejo delovati AD. Brez problema jih boš takoj potem opustil. Govorim iz dolgoletnih lastnih izkušenj. So ti samo pomoč  v začetni fazi. Res ne razumem, zakaj trpeti?  Sama imam poleg AD še zdravila za pritisk in ščitnico.
Če ti je Helex napisala dr, Dernovškova jih vzami. Ve kaj dela, torej ji zaupaj.
Upam, da ti je danes že kaj bolje.

Bom poskušal. So mi rekli po potrebi.danes je slabše, včeraj je bilo nekoliko bolje. Res ne vem kako bom zdržal. Premišljam o bolnici, če ne bo bolje.ta fiksna ideja v glavi me ubija in noče stran. To je zelo hudo. Tudi Lira mi je napisala, da imam to fiksno idejo, ki se je ne morem znebiti. Uničuje me.

Vzemi helex !

Sem vzel Apaurin, ki je nekoliko blažji. Prvič sem imel Helexe in jih ne maram.zdaj pa še 3 tedne čakati, če bo bolje. Drugače bo treba kaj drugega ukrepati, da se pozdravim. Hvala ti. Imam kar neko adverzijo proti zdravilom. Sploh pa proti takim.

Po abilify sem še bolj nervozen kot po torendo Q in me še bolj daje. Je hudo. Drugače pa je AP.

No, vam povem, da ste lahko srečni..privežem psa in grem na sprehod, grem tčt, hodit v naravi...hmm..kjedso že tisti časi...

Kaj to pomeni, da ste sedaj slabši?

Bucimatej in Armela kako ste?

Armela zakaj pa ne greš v bolniško, če se ne počutiš dobro? Bucimatej je tudi rekla, da je šla. Jaz bom pa najbrže tudi šel.

Armela bije svojo bitko s to pošastno boleznijo.  V bolniško si ne upam, kajti imam službo samo za določen čas. To je tudi eden od problemov, ki vplivajo na tega raka na duši.

Še vedno vsak dan grem ob pol sedmih s kužkom na dolg sprehod, čez dan grem tudi z otrocmi, hodim v službo, kuham, delam domače naloge in se učim z otrocmi, pospravljam...Vse delam kot normalni ljudje, samo v meni ni normale in normalnega stanja. Obupujem...kako dolgo še bom zdržala...pa moram, zaradi otrok...
Če ne bi bilo njih, bi tudi jaz zaključila to borbo...v torek imam zdravnico, kot vsak teden oz. štirinajst dni...dosedaj niti enkrat nisem izpustila pregleda...in kaj mi to pomaga...

čriček, upam da ti je bolje in da zdravila prijemljejo. Boš videl, da boš ozdravel. Napiši, kako si danes...

In čriček, zaenkrat se poslavljam. Moji komentarji verjetno niso tisto, kar želiš slišati...tudi pozitivno nisem naravnana kot Bucimatej. Želim ti vse dobro in da bi čimprej ozdravel.

Zadnjih nekaj dni nisem najbolje. Zdravila niso še prijela. Misli o krivdi so še vedno prisotne. Armela ne se poslavljati, vsak dan te rad berem.upam, da nisi zaključila. Če hodiš k psihiatrinji na 14 dni, jaz komaj na mesec ali mesec in pol. Da je treba čakati , da zdravila primejo. Bucimatej javi se kaj.

Armela za občudovati te je kako to vse zmoreš. Ne se nehati javljati.

Armela in Bucimatej ali ste imeli tudi vidve zelo globoke občutke krivde, ki vama ne da miru? Jaz jo namreč imam in me razdira. Je vama potem nehala ob zdravilih?

Pri meni ti občutki krivde niso bili močni sem p imela veliko drugih težav. Kot sem napisala predvsem grozna žalost, nemoč, občutek samote, vrtoglavica, tesnoba. To so bili moji simptomi oz. so, ko se depra spet pojavi.

Meni pa zelo stiska in mravljinči glavo ter usta. Še posebej hudo je zvečer. Sem mislil, da bo do sedaj tega že konec pa ni.

Bucimatej a tebe je bilo tudi kaj strah in najraje sploh ne bi šla ven iz stanovanja?

Bucimatej in Armela, pogrešam vajine komentarje in podporo v tej težki situaciji, ki jo vsi doživljamo.

Armela javi se kaj

Bucimatej sem ti že parkrat pisal a odpišeš, da imaš nabiralnik poln.

Hojla !
Ne znam spraznit nabiralnik ampak drugo pošto dobivam. Ja, moje znanje je izčrpano. Nič kaj novega ti ne morem svetovati. Kdaj greš v Begunje? tam ti bo v redu i vrnil se boš dosti boljši, verjamem. :( :(

Vprašaj administratorja, ker mi je napisal, da ti pošte ne morejo poslati.  ZS nabiralnik imaš poln.

Bucimatej to se izpiše
ZS ni bilo poslano 'bucimatej' ker je njihov nabiralnik poln!

Če je nabiralnik zasebnih sporočil poln, ne more poslati sporočila v ta nabiralnik NIHČE.


Pod MOJA SPOROČILA označiš sporočila ki jih želiš pobrisati in izbereš na dnu Izbriši izbrano
Enako za PREJETA kot tudi za POSLANA sporočila.

Tole bo najbrž offtopic, ampak ker že tule omenjate poln nabiralnik zasebnih sporočil, me pa zanima, koliko sporočil pa sploh gre v ta nabiralnik? Ali je kje zapisan ta podatek?

     Poni

Hvala za pomoč, sem uredila. Mislila sem, da je poln nabiralnik na mail-ih.

Pozdravljena ARMELA!

Kot bi jaz opisovala sebe, le da imam namesto treh samo dva sončka. Pa ta tvoj izraz, rak na duši, tudi jaz sem svojo kalvarijo tako poimenovala, tudi jaz sem se spraševala zakaj jaz, saj nikomur nisem in nočem storiti nič žalega. V vsem se lahko poistovetim s tabo.

Ko berem to o zdravilih, jaz sem se sedaj ko je depra tretjič in najbolj močno udarila spravila k sebi s pomočjo homeopatije, v zelo kratkem času sem se postavila na noge brez vsakršnih stranskih učinkov. Seveda ni bilo lahko hodit v službo, a sem stisnila zobe in nekako mi je uspelo. Tako, da glavo pokonci in vse bo ok.

Jaz pa imam drug problem pa ne vem pod katero temo naj pišem, prosila bi če me lahko kdo usmeri, kje o tem ali čem podobnem teče debata in sicer: v zelo kratkem času recimo v dveh mesecih sem shujšala 15kg, ker sem pri tej epizodi depre totalno izgubila apetit in sem jedla resnično zelo malo. Se mi je pa poleg suhih ust pojavil problem, da kdaj pa kdaj kak dan bolj drugi dan manj težko požiram slino, naj povem da pri hrani in pijači nimam problemov in tudi kdaj pozabim na to nevšečnost ampak ko pa me to začne motit pa razmišljam samo o tem. Zgleda pa takole, da ko pogoltnem slino mi v žrelu nekaj klikne, kot bi nekaj preskočilo, ni boleče je pa moteče. Osebna zdravnica očitno to pripisuje temu da kot depresivna oseba pretiravam in sem pretirano zaskrbljrna, dala mi je zdravilo proti želodčni kislini, čeprav me zgaga še nikoli ni pekla. nočem it spet k nje ker izpadem kot kak hipohonder.

Prosim ali ima kdo izkušnje s čim takim ali podobnim. če je to prinesla depra in bo minilo ok, če pa moram kako drugače ukrepat pa ne vem na koga se naj obrnem, saj se mi je zaradi tega spremenila tudi kvaliteta življenja saj sem na trenutke zelo nesproščena zaradi tega, ker ne vem kaj in od česa je to. na trenutke si rečem pa tak ni kaj takega, spet drugič pa me to zelo razžalosti, ne znam opisat kako.

Prosim za mnenja in  izkušnje!

M@j@,

svetujem ti, da se ponovno obrneš na zdravnika homeopata. Sama sem s pomočjo homeopatije premagala cmok v grlu, ki ga je osebna zdravnica prav tako kot pri tebi pripisovala povečani želodčni kislini in refluksu (tudi mene ni nikoli peklo). Mnenje zdravnika homeopata pa je bilo, da gre pri cmoku le delno za posledico refluksa, v večji meri pa za tesnoba, ki jo jaz kot take nisem prepoznala in morebiti tudi neizražena čustva...

melita,

hvala za mnenje. Danes npr se mi zdi da imam tak čuden jezik, da nič ne okušam, da je tak čuden pač, požiranje pa nekako gre. Najhuje je ko imam čas in vsako požiranje analiziram a bo naredilo klik ali ne, če imam glavo sklonjeno je najverjetneje, da naredi tisti "klik" v žrelu. Cmok v grlu pa je, pa ga ni, pa spet je. Na trenutke mi je res bedno vseskupaj!

pozdravljena,

drugače če bo kaj v tolažbo, mojemu možu se spodnja čeljust spodaj premika ko požira, in se sliši kot da bi vsakič kost iz sklepa skočila in se nazaj premaknila, ni pa to nič takega, nima nobenih težav, zvok pa njega ne moti, mene pa tudi ne, sicer pa to kar opisuješ je lahko začetek OKM, res pojdi do zdravnika, pri meni se je OKM začela s tem da sem nenehno analizirala razbijanje srca, pol je pa preraslo v to, da sem porabila do 5-6ur na dan za analiziranje situacij ki bi se 'lahko' zgodile. Meni je pomagalo to da sem se naučila preusmerjati misli, sicer čuječnost prida uporabljam nekaj let, ampak je bilo potrebno prilagoditi, ker nisem bila navajena preusmerjat obsesije in da sem se zaposlila z stvarmi, ki so zahtevale veliko moje koncentracije in so obsesije počasi izvenevale.

M@j@ javi se kaj. Poslal sem ti zasebno sporočilo. Mogoče imaš cmok v grlu, ki se pojavi zaradi anksioznosti.

Zdravo!

Sem že tu! Očitno ne znam rokovati z ZS saj sem ti nekaj odpisala celo 2x pa očitno nisi dobil Ali si?

Moj homeopat mi je sedaj predlagal naj za 14 dni prekinem z njegovimi zdravili, ker lahko da že preveč delujejo. Sedaj je tri dni dokaj vredu z mano!

Upam pa na še večje izboljšanje!

Lp

Nisem nič dobil.zgoraj na levi strani se ti pri tvojem imenu pokaže koliko sporočil si dobila. To klikneš. Potem pri sporočilu piše odgovori in klikneš to. Ali, ko se ti predal zs sporočil odpre imaš spet na levi strani ustvari sporočilo, klikneš to in potem, ko se odpre napišeš ime komur pišeš. Če ne gre pa mi sem  napiši katera homeopatska zdravila imaš in kam hodiš ter koliko časa jih je potrebno vsaj jemati. Ali je to za blažje depresije.

zdravo čriček

ti napišem sem pa se bom potem poglobila na ZS. Moja tokratnja epizoda depresije je bila najhujša do sedaj. čisto me je zlomilo. Nisem mogla jest in tako sem v slabih dveh mesecuh izgubila skoraj 17kg, sama nisem vedela kdaj.

Tri dni po tistem ko me je sesulo sem šla do svojega homeopata in čez slab mesec so se razblinile vse črne misli naslednji mesec pa sem spet pridobila še na fizični zmogljivosti.

Kakšna zdravila ti predpiše homeopat je odvisno od vsakega posameznika zato je zelo pomembno da si pri homeopatu odkrit in poveš čimveč o sebi saj le tako lahko le-ta najhitreje najde najprimernejše zdravilo zate.

Če jemlješ že antidepresive je pač tako, da lahko le ti ustvarijo drugačno sliko in tako lahko homeopat dalj časa išče tebi primerno zdravilo. pri meni je bilo tako da nisem več hotela jemati Cipralexa ker sem se po njem samo močno zredila depresija pa se je vrnila že tretjič in vedno je bilo huje.

Preizkusila sem obe vrsti zdravljenja in moram povedati, da je meni ta homeopatija najbolj hitro in učinkovito pomagala. To je pač moja izkušnja! Saj mi je pomagal tudi cipralex ampak drugič je prijel šele po dveh peklenskih mesecih zdaj pa sem bila po dobrih dveh mesecih že čisto ok.

Obrnila pa sem se na homeopata Jošta Klemenca iz Centra za celostno zdravljenje iz Ljubljane, je zelo dober, pošten in srčen človek, ki mu 100% zaupam.

Upam, da sem ti odgovorila na vse kar te trenutno zanima, ča pa je še kaj pa kar z besedo na dan!

LP

lep dan :wav: