FORUM Nebojse.si

Spostovani!
Zbrala sem pogum in se tudi sama prijavila,v mesecu januarju sem bila hospitalizirana v Psihiatricni bolnisnici Vojnik in sicer devet dni zaradi konfliktne situacije,ki sem jo dozivela v sluzbi in posledicno zaradi tega imela samomorilne misli,nekontrolirano sem jemala tudi helexe,naj povem, da sem mati dveh malih sinov in resnicno bi se rada pobrala iz depresije,sem v bolniskem stalezu od januarja dalje stanje pa je  zelo labilno,jemljem escetilopram teva 20 mg,Kventiax 50 mg za spanje,odvajam pa se tudi od helexa,moja diagnoze so prilagoditvena motnja,ponavljajoca se depresivna motnja,odvisnost od BZD ter osebnostna motnja,na sreco sem uteho nasla v programu podrocne koordinacije, ki poteka na CSD,naj povem da se smilim sama sebi,ceprav se zavedam da je se veliko tezjih primerov,ne morem normalno funkcionirati skratka iscem  pomoc vsepovsod,na sreco sem oseba,ki se odprem zato mi je potem lazje,rada vas berem in upam da se bomo se naprej sodelovali in v oporo drug drugemu,pa naj bo za prvic dovolj,lp

Kaj je vzrok temu da padeš v depresivno razpoloženje ? Neki trigger mora bit...

Po napisanem ti je čist dovolj težko. :) Kakšna pa je zdaj situacija v službi? Ne moreš zdravit človeka ko je še na bojnem polju...

Nisem v sluzbi...sem  :(v stalezu,dobila sem opomin za dobo enega leta,disciplinski postopek so v Lj udtavili zaradi moje hodpitalizacije,ko srm vceraj klicala da sem se v stalezu je bil odgovor ufffffffffff se tako dolgo te ne bi,kdo pa mara ljudi, ki so v stalezu??????ampak sej boo...mora... ozadju je se ogrmno ostalih problemov :(

Aha kaj pa kakšna podpora, prijatelji, psihoterapija?

podporo imam pri koordinatorki na CSD,prijatelji,hm ko zbolis vidis kdo ti je prijatelj ja....imam eno kolegico ampak clovek ne more obremenjevati ostalih,vsak ima svoje skrbi in probleme,,hodim na preglede k svoji psihiatrinji v sredo pa sem narocena tudi pri psihologinji na CSD v okviru koordinatorstva.Kaj naj vam recem dragi sotrpini v enakih ali podobnih situacijah,podpore pri partnerju nimam ker me sploh ne razume,doma imam mala dva otroka,za katere trenutno ne  morem dovolj kvalitetno skrbeti,hvalabogu je moy skrben oce in otrokim res nic ne manjka,trudim se pa ne gre,funkcioniram do kosila potem pa sem konec z energijo,oce je v tujini in nimam stikov z njim,mamo imam tri km stran od sebe pa se se zmeni ne zame kaj sele za svoje vnuke,moz pa ima svoje v tujini tako da smo prepusceni sami sebi,ne bom jamrala bi pa zelela ,ce je kdo v podobni situaciji in kako se je izkopal iz vidno nemogoce situacije,hvala vam,pocutim se ze bolje,ko berem da nisem sama,skratka cutim se del vas,hvala vam,lp

Kot vidim aktivno rešuješ probleme. Ja zdej težko je razumeti depresijo... partner bi lahko vsaj poskusil. Kaj pa ima on za povedati?
Funkcioniranje je tudi svoj uspeh. Ko boš bolje boš pa zmogla več. Do takrat pa se še naprej trudi po najboljših močeh... več od tebe ne moremo pričakovati. Otrokom nič ne manjka torej škode ni...
Verjetno se bosta s koordinatorko pogovorila o ciljih in o korakih do le teh.

ceeer,zame precej turoben,pocutim se kot izmecek,moram vam priznati da sem danes pojedla stiri helexe in sem v oblakih,fucka se mi za vse,partner me je prizadel z njegovimi besedami,da sem se zapustila da sem debela,da sem neurejena jaz pa komaj diham ce me razumete,glede otrok nimava enotne vgoje,on jim vse popusca jaz pa zelim red,zato sem vedno tecna,pa se dodatno sekiram se zaradi otrok in tega ker me partner ne uposteva,priynam da me vse prizadene,da sem napadalna,skoraj agresivna le v besedah,otrok ne tepem,vse mi gre na zivce,pravkar sem se vrnila iz sprehoda,enostavno nikogar ne prenesem vec,utrujena sem skoraj cel dan,mislim samo na to kam bi pobegnila,najlepse in najboljse mi je noc ,ko popijem kventiax in spim ko klada,ko enostavno ne mislim na nic,enostavno ne vem kaj naj sama s sabo,enostavno raymisljam se samo  Psihiatricni bolnisnici,kaj naj storim,kako naj se zberem,ne ymorem funkcionirati,prosim za nasvete :( :( :( :(

Ja, če je doma hudo se lahko še vrneš v bolnico. Težko ti je, tako da "neurejenost", karkoli že to pomeni, je pač razumljiva. Če rabiš mir doma si ga pa izbori. Pa pojdi kam, da nisi doma. Počni, kar te sprošča.

Evo mene.!Danes je nov dan,men bo glavo razneslo,sem spala maloprej cca dve uri,bla cist hin pa nc posebnegs pocela,sedaj bulim v tv pa sploh ne vem kaj gledam,otroka ste zbolela tko da ne moremo ven,sama sebi sem nevzgravzna,nr prenesem se,vse mi gre na zivce,to se mi dogaja od torka,aha pa da razjasnim glede bolnice nimam dod.zavarovanja zato sem bila v bolnici le devet dni na zaprtem oddelku,zdravnik bi me dal na odprtega pa me ni smel sami z osnovnim zavarovanjem,zakaj ga nimam ker sem v osebnem stecaju ki ,,mi marca iztece,takoj ko si uredim dodatno zavarovanje bi se zelela vrniti v bolnico

Predvidevam da ti to stanje trenutno povzroča navajanje na zdravila in odvajanje od helexov? kako dolgo pa jemlješ terapijo?
Antipsihotiki lahko povzročajo zaspanost,da si hin,pa v začetku lahko tudi antidepresivi.Če čutiš potrebo po spanju pa spi. Jaz sem mela obdobja navajanja na ad-je,in sem spala in spala in spala. Pa sem se potem enkrat nekak prebudila (po kakem mescu hibernacije) in je blo malo boljše.
Meni se zdi da rabiš regeneracijo-spanje in sproščanje. Ne muči se z tem da si debela in nevredna in nevem kaj,ker to so misli ki so zelo pogoste pri depresiji.
Ampak to je občutek in ni dejstvo. Kile pa vedno lahko izgubiš.
Bodi močna,zdaj te je vse napadlo, ampak po takem padcu lahko gre samo navzgor. :rozicodam:

spostovana maja tolovaja hvala ti za podporo in spodbudo ,AD in kventiax jemljem od hospitalizacije naprej,to je od 15.januarja dalje,skratka morali bi ze prijeti,moje stanje je zelo labilno in grem iz ene skrajnosti v drugo,zjutraj brez elana,kosilo se spravim skupaj pol pa sem spet adijo,zvecer ne zaspim dokler ne vzamem kventiaxa,psihiatrinja pravi da ni nc narobe ce ga jemljem,res pa je da se odvajam od helexa ,mogoce sem se toliko bolj nervozna in zbegana v tem stadiju,danes sem imela spet koordinatorko in trenutno se pocutim malo bolje,sploh ker je bil ta soncek in sem bila na zraku malodlje,spremlja me tudi konstantni glavobol ampak ne bom se smilila vec sama sebi,treba je gledat za boljsim jutri......lp

 :pomezik:  :rozicodam:

Danes je spet eden tistih dnevov,ko bi najraj usla iz svoje koze,podpore pri partnerju ninam,otroci cutijo mojo nervozo,sama komsj diham,danes sem imela prvo srecanje pri psihologinji pa vam bi rada povedala da se pocutim se slabsr,govorin si kdo mi bo pomagal,nihce mi ne more....Vojnik klice nazaj.....ne morem se pobrati....ne gre in ne gre....financevna osu,pofpora starsev nula kot da jih ni,otroci se ptemali,vse na meni od a do z....najboljs da spim 24 ur na dan ali pa davsi kej narrdim.....potem pa spetvrealnost kaj bojo otroci btrz mame hkrati pa kaj jim bo mama ki je zivcna raxvalina....se oproscam....nekam sem se mogla izpovedat....prisim za nasvet....je kdo ki bi vedel kaj je prav v tem yrenutku zame....vedno skrbim za druge...kdo pa ame,kot da sem ssm telesno prisotna....dusa pa je prazna :( :( :(

Depresivna, žal boš morala poskrbeti sama zase. Nikogar ni, ki bi namesto tebe lahko zlezel iz tega ven. Smo vsi na istem. Ampak saj ti bo uspelo  :)
Kaj pa bi ti želela, da drugi naredijo zate? Morda veš? :unsure:

Ne vem zal....pac smilim se sama sebi,hvala za vspodbudo....sej bo ce ne tle pa na drugem svetu....zivljenje ni fer....raj umtem kot pa da sem psihicna razvalina.....pa da to prenasam na druge

Če nisi nič objektivno slabega naredila se ne sekiraj. Noben ni popoln. Eni majo pač luksuz manjših napak in jih lahko skrivajo nameste, da bi jih reševali. Ti pa tega pač ne moreš. Poskrbet morš zase, za otroke bo že partner poskrbel (ali je tudi tukaj problem?). Nič nisi še prenesla na druge kokr jst vem. Če si se bolš počutla v bolnici potem bi bilo bolje, da si še nekaj časa tam. Ne vem točno, ampak pomoje se da zment s tvojim psihiatrom za sprejem, oziroma se pozanimaj. Če si res v krizi in je nevarnost samopoškodovanja potem bi te morali vzeti. Življenje res ni fer, ampak moraš preko tega dejstva. Težko ti je... to ni smiljenje samemu sebi. Drži se.

Matic

Matic hvala ti iz srca,tvoje besede so me pomirile,da partner res izjemno skrbi za otroka,tu ni problem,res ne,problem je v meni,lp in hvalaaaaaaaaaa

Lepo.  :oki:

Draga D.,
ni problem v tebi, ne. Trenutno se pač ne počutiš dobro. V počutju, zdravju je problem, ne v tebi. Vsakega žarka boljše volje, boljšega počutja, se poskušaj oprijeti. To pomaga, ress pomaga. Poskusi svojo nemoč ločiti od sebe. Nisi nemočna, le počutiš se tako. Počutje pa mine. Tudi pri tebi bo slabo počutje minilo. Z vstrajnostjo stran od helexa, stran od obtoževanja sebe.

Povej, imaš možnost psihoterapije? Morda koordinatorka na CSDju za tako slabo počutje ni dovolj. Prosim te, poišči prej pomoč, kot te zagrnejo slabe misli.

Pozdrav, Sandra

Ja res preveč sebe kriviš...

Draga Sandra,hvala ti...pogledala sem na seznsm najblizjo psihoterapevtko v Sl.Gradcu,in jo bom danes kontaktirala..
Sicer je fin.stanje slabo,ampak zavoljo sebe bom poskusila sem vesela ko vidim da me nekdo raxume pa da le nisem sama,ura je skoraj ena zjutraj jaz pa se vedno zombi kljub kventiaxu,berem poste in res ogromno se nas spopada s psihicno stidko

Ko si depresiven se ti zdi da je tudi vse okoli tebe narobe, vsaka beseda ima večjo težo, pogled v ogledalo je lahko še bolj kritičen kot poprej.
Vsi roblemi so večji in nerešljivi .Zaradi tega ker se počutiš slabo. In misli ti rojijo kot sršeni okrog glave ,znebiti se jih pa ne moreš. Predvsem tiste črne. Pozitivnih pa v glavnem sploh ni. Pravzaprav je občutenja sveta izredno negativno,brez nekega razloga.
In ne moreš se prisiliti ,da bi se nasmehnil ali pa da bi nasmeh iskreno občutil od drugih. Včasih te še kaj lepega lahko spravi v jok. To je depresija. Nisi edina. Drugo so pa okoljski vplivi,katerih je pri tebi veliko in si zato lahko še slabše,oz poslabšajo simptome.
Če se ti zdi da si še vedno v taki črni luknji kot pa pred terapijo bi morda menjala zdravila-oz.če si želiš v bolnico potem ti priporočam da greš, ker boš okrevala hitreje, pa tudi lažje boš šla skozi menjavo terapije v kolikor bo potrebna. Pomoje podzavestno veš da sedaj rabiš mir, doma pa tega ne moreš doseči iz različnih razlogov.
Kaj pa pravi psihologinja in psihiatri?
Mislim da ti mi lahko damo le podporo in neke laične nasvete,zaradi lastnih težav in izkušenj, sama pa pri sebi najbolje veš kaj narediti in zaradi česa si depresivna in koliko si depresivna, predvsem pa koliko se je izboljšalo zaradi vseh terapij ki jih imaš. Težko je biti objektiven,ko si v takšnih težavah zato povprašaj strokovnjake za nasvet,ker bo najbolj zaleglo!

Draga D,
poišči tukaj seznam terapevtov, ali pa svojo koordinatorko vprašaj, kdo od terapevtov dela tudi "pro bono", oziroma za minimalen prispevek. Morda bi za začetek bila tudi taka podpora dovolj. Nekaj DAMovcev je zaključilo različne terapevtske šole in morda je kdo iz tvojega konca in bi ti bil vsaj nekaj časa pripravljen vsaj stati ob strani (strokovno), tudi če ne bi bila to čisto prava psihoterapija.

Si danes že kaj uspela pogledati ven, če je pri vas tudi sonce. Poskusi z vsaj kratkim sprehodom. Poskusi se razmigati. depra pušča tesnobo in več kot je je, slabše je počutje. Že nasbirajo regrat pri vas? Za eno kosilo moraš narediti vsaj 50 počepov, tudi to je telovadba.

Pozdrav, Sandra

hvala vam ,upanje umre zadnje in tudi zame bo nekoc bolje,danes sem iskoristila soncek i se pocutim malo bolje,je pa res da ne smem pomisliti na nicesar,ker samo premlevanje me spravi iz tira,ker trenutno se nimam dod.yavarovanja cakam se 14 dni da se konca stecaj potem pa si bom uredila zavarovanje za primer da ne bom zmogla poti ven sama,to je to ...do takrat pa se bom potrudila gledat na zivljenje s svetle plati... :clap: :clap: :clap:

Bravo, bravo.
D., tudi danes poskusi iti ven vsaj za malo. Da se razgibaš in dobiš več kisika vase. Poskusi z daljšimi izdihi, res pomaga.
S premlevanjem ne rešimo situacije. Rešimo jo z akcijo. Da smo akcije sposobni, pa potrebujemo vsaj nekaj moči. Dobimo jo z boljšim počutjem. Vidiš, vse je prepleteno. Počutje je bistveno. Ko se slabo počutimo, so tudi misli ne-dobre.

sandra

Zdravo Sandra,danrs je eden tistih dni ko sem cisto na tleh,cel dan polezavam,se do wcja mi jebtezko,hud glavobol,omotica,zaspanost,brrzvoljnost,tolk sem se brcna rit da sem skuhsla kosilo to pa je tudi vse

Tudi malenkosti so nekaj vredne. No ja, čeprav skuhati dobro kosilo niti ni malenkost.  :oki:

Hvala ti za podporo,sedaj sem pa kot zombi,gore bi lahko premikala....tko da pogledam en film za svojo duso,odklopim pol pa kvrntiax pa pocitek....jutri je nov dan :)

Draga D., in kakšen dan je danes? Kaj več energije?
Še ne dežuje, morda bi ti svež zrak pomagal.

Sandra

vceraj je bil eden telo uspesnih dnevov,otroke sem peljala malo v maskare in tut jst sem se mal naplesala yreven,danes sem malo utrujena,ampak se pocutim dosti bolje,gremo dalje,hvala S. :rozicodam: :rozicodam:

Fino D., zate in za otroke. Lej, spet je sonce danes, kljub slabi napovedi. Poskusi za kosilo it nabrat regrat. Prišparaš en eur in ga vržeš v svoj lasten šparovček. Po par tednih boš videla, koliko drobiža se nabere iz solate in zelenjave, ki jo lahko nabereš v naravi. Iz tega si kupiš maajčko, šminko.... ., pa še razgibaš se.

Kmalu bo ob vodi začel rasti čemaž. Uporabiš ga za juho, namaze, vložiš ga v olje za poletje. Iz regrata, ko je starejši narediš kot špinačo in krompir zraven. Pobrskaj malo po netu, boš videla, kaj vse se da narediti z lastnimi rokami in energijo. Na en tak hecen način "preslepiš" depro vsaj za malo časa :):).

Sandra

zivljenje je kruto,prevec ne samo do mene tudi do drugih dobrih ljudi,uteho najdem pri vas dragi moji,sprasujem se kaj je bolje biti sam ali z nekom,ki te vsak dan psihicno  crpa,....joj glavo mi bo razneslo,vse je na meni ,zbezala bi vstran vstra od vsega,da bi bla sama cist sama a golem otoku en teden,hudo hudo ko padas iz ene skrajosti v drugo,priblizuje se cas ko bom morala v sluzbo,kako se zopet vkljuciti v to okolje,strah me je mojih reakcij,strah da me bo kdo narobe pogledal,pokazal slok prst,ali bom ostala v isti trgovini,ali me bodo prestavili dalec odd doma,ojej kr usla bi dalec proc.....ah to zivljenje.... :( :( :(

Depresivna

Kako dobro tole zastopim. Tudi jaz bi najraje ušel kam na samotni otok. Da bi bil sam s sabo, pa da se ne bi vsak dan bal, kako bodo ljudje reagirali name. Bodo užaljeni pri kaki naključni pripombi, pri kaki malo bolj čudni asociaciji, kakršne mi kar naprej prihajajo na misel pri vsakdanjih pogovorih?
     Ampak žal se to ne da. Posebej še, če moraš hoditi v službo. To pa moraš, ker rabiš plačo, da lahko kupiš hrano, pa plačaš položnice, pa tako naprej.
     Ah, če bi le obstajal kak recept, kako voziti s sodelavci, pa kako komunicirati z njimi. Ampak nihče še ni odkril kakega čudežnega recepta, čarobne formule za to.
     Ostane samo to, da poskušaš biti pozitivna, da se odločiš, da vnaprej verjameš, da bodo drugi prijazni s tabo, če boš ti prijazna z njimi. Jaz to poskušam, če se mi le posreči. Včasih rata, včasih ne.

                         Poni

Zmogla boš, ne bo lahko ampak ,če si do sedaj gurala te težke dneve boš sedaj tudi našla v sebi tisto nekaj kar te bo peljalo naprej. Imaš to v sebi!
Dan za dnevom! :rozicodam:

Cer,po dolgem casu spet pisem,danrs sem imela psihiatrinjo,postavila mi je diahnozo plus faza depresije pa me zanima malo vec o tem,ce ima kdo podobno disgnozo,skratka cca en teden sem polna energije,lahko bi premikala gore do sedajle ko se mi je vse porusilo,enistavno sem obsedela z nemocjo in strahom kako bo jutri v sluzbi ko zacnem delati po dveh mesecih,kak bodo sprejeli hkrati se bojim ker me je psihiatrinja narocila ze v sredo da to stanje mora pod nujno spremljati da to ni v redu,dva dni ne smem jemati ntidepresivov potem pa dalje enega namesto dveh,vceraj sem spala samo tri ure....joj joj kaj je z mano sama se ne prepoznam pa se kaditi sem zacela,vsaj to me malo pomiri...lp

Danes sem prezivela prvi delov :wav: :wav:ni dan,moram reci da zelo uspesno,malo straha na zacetku....pol pa je slo imam pa se vesno ogromno energije,gore bi lahko premikala,tresem se,malo me matra ravbotezje,.....pa sej bo.....mora biti bolje....pomlad je tu.

Depresivna :rozicodam: :oki: :poljubnjej:

Dragi moji,po dolgem casu pisem.Pocutim se kot kup dreka,vse gre narobe,partner me ne razume,vceraj sem si zvila glezenj,v sluzbi me prestavljajo sem in ja,v cetrtek sem dobila obvestilo za premestitev drugo trgovino inza stalno,naj povem da sem v hipermarketu delala deset let in ta premestitev mi je pustila velike posledice,razmisljam sam o samomoru,ne najdem ene lepe misli,ne morem spati,glava me konstantno boli,,imam obcutek da me nihce ne razume in ne mara,vsi sobmi odvec,parbet in otroci,sla bi na goli otok sama s sabi,pomagajte prosim

Kaj si pa do zdaj naredila; Psihoterapija, zdravila, rekreacija, sproščanje takšno in drugačno, imaš koga za pogovor, so domači lahko podpora namesto breme?

Tukaj imaš SOS telefone, če je res hudo...
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,10.0.html

Pozdravljena, upam da bos kmalu bolje. Ko si depresiven, res ne vidis izhoda. Tudi jaz nisem videla svetle tocke, vendar sem se borila. Sedaj sem tu srecna in se spominjam teh dni kot prekleto moro. Tudi tebi bo enkrat posijalo sonce!!!

Po predahu spet tle....danes je tezek dan,vrti,vrti,vrti pa megla pred ocmi,lezim kot kup dreka,nc ne zmorem....kr zrem v eno tocko....spet samo padam in padam v globino pa ise mali je bolan,dobro da je moz z oteokoma...

Mene tle ni....

Depresivna, kje si? Kaksno je stanje?

Dober dan s sonckom obsijan,evo mene po dolgem casu,prost vikend imam,trenutno popoldanski pocitek,kako sem? Zelvica hvala,se borim,enkrat slabse, drugic bolje,pa sej bo,pogum velja....utrujena sem ....ampak sej bo,zaspim se vedno ne brrz tablet....zredila sem se in zdej me muci se samopodoba....delam zelo veliko....sluzba me ubija....ah ta merkator....zdej pa mal soanja in vecer zunaj z otroki konec sobote...pozdrav vsrm in pogum v :rozicodam: :rozicodam:elja

Tudi jaz imam za seboj zdravljenje v PB a ti povem-bori se, se splača. Pomisli koliko je čudnih ljudi zunaj in komu boš naredila uslugo da se ne boriš?

po dolgem casu tle ,kako ste,jst ne najbolje,zamenjala sem antidepresiv sedaj jemljem zoloft 50 mg,sanval 10 mg za spanje brez njega ne zaspim,bila sem vec kot mesec dni v stalezu,v pon. zacela delati,mam obcutek da se bom zrusila vsak dan,utrujena hodim domov,v sluzbi ne morem ostati zbrana,tresem se,zoloft jemljem ze mesec dni pa se vedno mi vse roji po glavi,navelicana sem vsega,zivcna,nestrpna,potim se,vrocina me obliva,nonstop glavoboli,problem je da imam dva mala otroka,eden je v vrtcu in eden v prvem razredu in me rabita spocito,zdravo in polo elana,razmisljam da pustim sluzbo ker e zdrzim vec,delam kot norec za pultom in obcutek imam da se mi bo utrgalo,lp vsem....prosim za kak nasvet ali izkusnjo,hvala