|
Naslov: Mary se predstavi in prosi za pomoč Sporočilo napisal: maryd na ponedeljek, 10. februar 2014 ura: 13:30 Lepo pozdravljeni vsi...naj se vam predstavim, sem po domače Mary :) sem iz dežele cvička ;) in letos se mi bo obrnila 30. ( nerada priznam :)) Potrebujem pomoč, bolj obrazložitev...in sicer takole gre:
Od leta 2001 do 2011 sem imela vezo, ki me je 2 leti dušila in sva jo potem tudi končala...ostala sem srečno samska...se znorela, ven hodila, našla sebe...imela nekaj vez pretrpela nekaj vmes...ko sem se v 2 letih samskosti odločila, da ne maram "nbenga deca" ( rečemo dolenke ); sem začela uživat življenje res, shujšala 30 kilogramov, postala samozavestna in odšla na en posvet vmes k profesionalki, ki me je "brcnila" v rit in sem začela iskati sebe, svojo srečo...ostala sem brez službe trgovke, ki je bila podrejena, poslušala in trpela sem mobing, ampak ko so mi rekli naj odidem sem od sreče jokala :) in 3 mesece uživala radosti zavoda za zaposlovanje...takrat sem se našla...5 dni po odpovedi sem padla skupaj, kar na lepem... odpeljali so me na urgenco...ekg...kri,voda vse b.p.; edino sladkor je bil nekoliko nizek ter pritisk ( to mam pa celo življenje tako )... drugi dan spet...občutek slabosti, vrtgolavice,...kolaps... spet ekg, voda, kri,...vse b.p. Napotili so me na interni oddelek...najprej diagnoza sum na Sinusna tahikardija ter diabetes ( nizek sladkor )...pa smo šli po vrsti: holter ekg, kardiolog, ultrazvok srca, obremenitveni test, nagibna miza, diabetolog...vse b.p., razen nagibna miza je bila nekje na polovici ampak so jo dali pod negativno...se pravi b.p. vse! Moja težava je pa ta, da imam močno ter pospešeno bitje srca...Sploh ko se umirim in uležem...pritisk imam še vedno nizek, sladkor je ok...Bitje srca je pa tako nadležno, da mi gre na živce to bitje...včasih imam tudi občutek, da ne morem vdihniti sploh v predelu srca ( na levi strani se pravi )...Sicer ne padam več skupaj, ker se je telo naučilo obrambe, pa tudi imam vaje, da ne padem skupaj...ne morejo mi dati zdravil zaradi stranskih učinkov in že tako nizkega tlaka...Spet me napotijo k internistu kardiologu, ki meni da je anksioznost...In da se bo fizično zdravila, da je nekje globoko v meni nekaj,čeprav sem močna karakterno, da je nekje v podzavesti to zakopano... Zdaj pa mene zanima, so to znaki anksioznosti, ker jaz nimam napadov panike in se ničesar ne bojim, niti najmanj, sem pravi veseljak in borka...Edino če je to kaka oblika anksioznosti...Kam naj se obrnem, na koga?! Ukvarjam se z duhovnostjo, zelo veliko. Hodim veliko, uživam v naravi, delam v domačem podjetju, je stresno - seveda da je, ampak ta stres obvladujem, uživam življenje...ampak bitje srca se še kar nadaljuje, nadležno je... Se sprijazniti s tem ali dobiti kako potrditev da je to neka bolezen za katero obstajajo zdravila? Mi lahko svetujete? Hvala in srečno vsem vam! Čaroben teden!!! Naslov: Odg: Mary se predstavi in prosi za pomoč Sporočilo napisal: klarap na torek, 11. februar 2014 ura: 07:50 Hojla Maryd. Če si vse preglede dalo skozi in je vse bp kar se tega tiče zna biti anksioznost.
Veš tudi jaz sem veljala za nasmejano punco polno energije. Delala po 300 ur na mesec, seveda hodila ven s prijatelji, se vedno smejala, bila vedno pripravljena pomagati...Nato sem spoznala mojega sedanjega partnerja s katerim imava čudovito hči. Res je, da pri financah sva slaba pa vendar...oba imava zaenkrat še službo in upam, da bo tako. Življenje ok bi se temu reklo, ko 4 mesece nazaj zbolim za pljučnico in mi mlada dr praktikantka reče, da je možnost v 20% rak. Od takrat naprej padam. Depresija, anksioznost, ad. Moja sestra mi je rekla <pa ne ti, ki si zmeraj hodila lahkotno čez življenje in si tako močna vedno> ja tudi mene je. Sedaj hodim na psihoterapijo in šele sedaj spoznavam koliko strahov imam, koliko časa živim v strahovih, da me je to presenetilo... To je moja kratka zgodba in mogoče nebi bilo slabo za kakšno uro ali dve do kakšnega psihoterapevta in boš videla kako in kaj. Lepo bodi. Naslov: Odg: Mary se predstavi in prosi za pomoč Sporočilo napisal: maryd na sreda, 12. februar 2014 ura: 14:11 Hvala za vaš odgovor!! Srečno na vaši poti želim!!
Zgleda, da nekje globoko v meni je to ostalo...Ne bojim se in ni me sram iti k psihoterapevtu in podobno, vendar mi pravijo, da ni potreben, da se da drugače zdraviti... Ko bi človek vedel... 120 sem imela pulza v nedeljo, čez pol ure 90...kokr je... Naslov: Odg: Mary se predstavi in prosi za pomoč Sporočilo napisal: metu na ponedeljek, 17. februar 2014 ura: 11:03 Pozdravljena maryd!
Se kar strinjam s klarap. Tudi jaz sem mnenja, da utegne iti za anksioznost. Vendar je dejstvo, da za anksioznost ni zdravila, samo blažila obstajajo, in sicer t.i. anitidepresivi. Ponavadi, če se takole začne, kot se je pri tebi, se potem stopnjuje. Mogoče pri tebi ne bo tako. Verjamem, da se ti obisk psihoterapevta trenutno ne zdi potreben. To bo verjetno zato, ker ti ni (še) dovolj težko. In tudi ko ti, če ti bo, boš začela jemati AD-je in vsak ti bo rekel, da moraš še na psihoterapijo, poleg jemanja tabletk. Saj po kakšnem letu ali dveh se stanje ponavadi stabilizira tudi samo ob jemanlju tabletk, vendar se večini zgodi, da ko prenehajo z jemanjem AD-jev, da se simptomi vrnejo. Kot sem rekla, AD-ji so "blažilci", ne "zdravilci". Po mojem mnenju te ne more nič stati, če se greš k psihoterapevtu vsaj prepričati, da nimaš res znotraj sebe kakšnih neobdelanih psihičnih vsebin. Kajti, če jih imaš in jih boš ignorirala, potem lahko kar računaš, da se ti bo stanje stopnjevalo in ko boš enkrat res globoko v anksioznosti, boš zelo težko prišla ven. Lp, metu Naslov: Odg: Mary se predstavi in prosi za pomoč Sporočilo napisal: AsandraA na ponedeljek, 17. februar 2014 ura: 12:03 Pozdravljena dekleta,
samo en moj medklic: za anksioznost JE zdravilo. Ne kemija, pozdraviti se da s pravilnim načinom razmišljanja, čutenja, vedenja. Najbrž bi z eno besedo lahko rekli zdrava samozavest, vera vase. Seveda je to moj vidik. Pozdrav, Sandra |