FORUM Nebojse.si

Pozdravček vsem,

je še kdo imel ali ima grozen strah pred psihozo?  :o

Mene ta strah zadnji teden res čisto hromi ... =/

Maycha, glede na to, da te osebno poznam ti povem, da se sploh ne rabiš obremenjevat s psihozo! Ne skrbi vnaprej, občutek nerealnosti pa imamo vsi kdaj, ker to je namreč za nas prestrašene normalno :)

Jaz imam tudi strah pred psihozo. Dobila sem ga ob manjšanju doz AD-jev in se ga ne rešim. Kolikšna je možnost, da si nakopljem še psihozo? Ima kdo takšne izkušnje, da je ob zdravljenju depresije in anksioznosti s paničnimi napadi še to fasal?  :o

inka235,  :rozicodam:

dobro si zastavila vprašanje. Sicer pa še ješ kakšne ad-je? Jaz jem zelo majhno dozo, ker se nekako hočem sama spopadati s temi groznimi občutki, upam samo, da ne obupam.  :o

Ta strah pred psihozo me je pa te dni res dodobra "zrihtal" ... vzniknil pa mi je ob občutkih derealizacije in ob velikem stresu ter dolgo pričakovani (več mesecev) menstruaciji ...

Prav odtujeno in depresivno se počutim. Samo, da kmalu mine to "gnilo" počutje ...

Objem  :poljubnjej:

Mayca, oprosti za pozen odgovor. Sem spregledala. Očitna sva bolj edini, ki naju to pesti. Ne vem, kaj naj rečem. Jz sem vsak dan bolj v "riti", se mi zdi. Jemljem zdaj Equores 10mg, vse ostalo mi je ukinila. Po potrebi helex ali pa loquen. Ehh, bo že. Ob tej derealizaciji sem pa čist nemočna. Me je strah, da pristanem nekje pod ključem, na eni psihiatriji.

Kako si pa kaj ti?

Pozdrav, inka235  :),

mislim, da nas je kar več takih, ki se bojimo psihoze ...
Jaz se še kar borim s tem strahom, skušam preusmerjati misli, skušam gledati čimbolj realno na stvari in čimbolj realno pretehtati možnosti, da dejansko zapadem v psihotično stanje. Danes sem govorila s psihiatrinjo in mi je rekla, da psihoze pri meni ni za pričakovati v takem smislu kot se jaz bojim (ker jaz si delam kar hude scenarije) in da je res škoda, da se tega bojim in s tem strahom porabljam energijo. Hja ...lahko je reči, ne?  >:( Rekla je tudi, da tudi če bi se eventuelno pojavila psihoza pri nas, ki imamo anksiozne motnje, bi bilo to samo v obliki manjšega kolapsa oziroma odmika ob kakih res hudih stresih, vendar bi bilo zelo kratko in prehodno, torej da bi bila v par dnevih spet v redu. Kar se pa tiče psihoze kot si jo najbrž midve predstavljama, torej v tisti najhujši možni obliki, pa ni možno, da bi jo dobili.

Ta strah pred psihozo nakazuje na željo po popolni kontroli lastnega življenja, željo po neki garanciji, da se nam ne more nič zgoditi in podobno. Ampak to je enako kot da se bi nenehno bali, da nas bo povozil avto ali da bomo zboleli za rakom. Kruto je pa to, da je strah, kadar je močen, v naših očeh zelo realen in takrat razumsko gledanje na zadevo bore malo pomaga ... :(

Maycha, oprosti, sem prej narobe napisala tvoj nickname  :rozicodam:.

Tale tvoj post me je resnično potolažil. Pri meni so večkrat na dan taka nihanja, jaz se tolažim ponavadi s tem, da bo minilo, da ne more bit vedno tako. Se mi zdi, da ni slabše, kot da je človek bolan na psihi. V kakšni obliki se ti pojavlja ta strah pred psihozo? Da te bom malo bolje razumela. Si pomagaš s kakšnimi zdravili? Jaz res upam, da to ni možno. Sem pa prepričana, da si lahko človek psihozo nakoplje z zdravili. O tem sem se prepričala, ko sem spremljala prijateljico pri zdravljenju. Na žalost.

inka235, tudi jaz imam nihanja čez dan. Ja, seveda bo minilo ... verjeti je treba v to. Še vedno je tako močna anksioznost minila. Drugače pa jemljem ad Paroxat, ampak malo - samo polovičko tablete. Trudim se, da bi čim bolje funkcionirala s čim manjšo dozo, če le gre. Moj strah pred psihozo se pojavlja tako, da imam misli okupirane s tem strahom in imam nenehno v mislih to, kako bom dobila psihozo in morala na psihiatrijo. Potem pa analiziram vse psihotične simptome in se jih bojim in imam strah pred prividi, prisluhi ter da ne bi več ločevala med realnostjo in nerealnostjo. Na čase me res zelo pograbi ta strah, potem pa je spet malce bolje in potem spet pride. :( Upam, da bo šlo na bolje in ne še kje na slabše.  ??? Ironija je, da preveč pomena dajemo temu in preveč razmišljamo o tem, ampak težko je kar izklopiti misli, če te je nečesa na moč strah. Potem pa začnem razmišljati, kako razmišljajo psihotični ljudje in se mi še res vsiljujejo takšne misli, ki se jih posledično še bolj vstrašim, čeprav vem, da si to sama prikličem.  :o

Ja, nekako tako to gre. Mogoče ti to povzročajo zdravila. No, vsaj meni so. V taki obliki kot ti opisuješ. Jaz imam pa občutek, da bom znorela. Tak, zelo čuden občutek, saj ne vem, če se temu lahko reče psihoza. Lahko da je strah pred shizofrenijo. Saj ne vem. Mogoče, če bi nama kdo razložil, kako to gre, bi nama bilo lažje. S tem mislim, da bi resnično kdo razložil, kaj so ti pojavi, ki se nam dogajajo. Ali je to samo tisti skrajni del ankse ali kaj. Saj ne vem. Imaš tudi kaj telesnih simptomov? Recimo vrtoglavico, omotico, visok pulz ali kaj podobnega. Jaz imam zadnje čase tak slab vid, pa zjutraj povišan pulz, pa strah, konstanten strah, ki ne izgine.
Mene zanima, če je kdo zaradi depresije in anksioznosti nato še pridobil psihozo ali shizofrenijo. Ali je to mogoče?

Hehe, zdravila niso pri meni, ker imam že devet let ista. Pa zadnji dve leti samo polovičko, nič nisem zdaj višala, nič nižala. Ja, tudi jaz čutim konstanten strah in nek čudni nemir v telesu. Jaz sem imela zdaj zelo stresno situacijo in poleg tega še imam zelo močno menstruacijo zdaj po izostanku, ki je bil dolg 7 mesecev. Verjetno se tudi zato počutim rahlo depresivno. Shizofrenije mene ni strah in tudi tega ne več, da bi se mi zmešalo. Me je pa bilo obojega tudi že noro strah. Strah mi je prenehal, ko mi je psihiatrinja zagotovila, da se mi to ne more zgoditi, ker imam povsem drugo diagnozo in niti nimam podlage za shizofrenijo. Celo rekla mi je, da mi garantira, da se mi ne more zmešati. Ampak potem sem pa staknila ta strah pred psihozo in ga imam zdaj v tako močni obliki teden dni, ker sem brala in slišala, da lahko psihozo sproži tudi hud stres in ko sem to videla, sem bila čisto prestrašena, ker sem vedela, da imam jaz zdaj močen stres (v ponedeljek sem namreč imela en težek in pomemben izpit). Posledično sem dobila občutek derealizacije in depersonalizacije, kar je zdaj že malo ponehalo, ampak me pa zdaj plaši ta psihoza in to zelo.  :o   Upam, da popusti ta strah in da ostanem normalna ...samo to si želim. :( Bojim se tistega razglabljanja v stilu - "Kaj, če res začnem verjeti v kakšne misli, ki jih imajo psihotiki?" ..."Kaj, če sem že psihotična, ko se mi kaj takega vsili v misli?" ipd .... šment res  :A)

Maycha, če te kaj potolaži. Meni je rekla zdravnica, da dokler človek razmišlja o psihozi in se sprašuje, kaj če ..., do takrat ni bojazni, da bi jo dobil. Če ti to kaj pomaga. Pa misliš, da dejansko lahko stres povzroči psihozo, da človek nekaj sliši ali vidi? Poznaš koga, ki je na tak način dobil psihozo?

Glede zdravil pa, ravno sem prej odprla temo o dolgem jemanju AD-jev in posledični navadi telesa na zdravilo. Jaz razmišljam, da je možno, da nekateri zato čutimo strah, ker so AD-ji izgubili učinek. Kaj meniš? Jaz jih tudi jemljem že osem let, bi lahko rekla, tako da, hmmm, ne vem.

inka235, hvala ti. Me potolaži, ja in lepo je, da se medsebojno vzpodbujamo. Ne, ne poznam nikogar. Po moje tudi morajo biti genetski dejavniki tu zraven. Ne, na ad se ne navadiš oz. ne razviješ odvisnosti. Ko se stanje poslabša, ni to od tega, ker zdravila ne bi več prijela, ampak dejansko gre za kakšen zdrs v počutju, kar je normalno v življenju. No, potem pa sma že obe "stari mački" kar se tiče ankse, če se že tako dolgo srečujema s tem. Jaz imam tudi na čase slabši vid, kot da bi videla megleno. Sicer pa čutim splošno nervozo in napetost v telesu.  :( Treba se bo distancirati od teh misli in intenzivnega strahu, ni lahko, potrebno je vložiti ogromno moči v izboljšanje, ampak zagotovo bo bolje. Saj smo že navajeni obdobij, ko je slabše, ampak to še zdaleč ne pomeni, da smo spet na začetku, ne ...

Ja, mene si ti tudi potolažila in za to sem ti neizmerno hvaležna  :rozicodam:. Res je, dobro je, da si pomagamo med sabo. Jaz verjamem, da nam bo uspelo, s trudom in dobro voljo. Res je težko, ampak nimamo kaj dosti izbire. Jaz sem že stara znanka tega področja (v bistvu že od petega leta starosti  :(, ampak takrat se je pač kdaj pa kdaj pojavilo, zdaj pa so obdobja, ko dlje časa traja, potem pa zopet mine, je pa vedno malo drugače, so drugi strahovi. Počasi kapiram, da me anksa hoče zmatrat, ampak se ji ne dam, to pa ne. Škoda je življenje preživeti na takšen način.
Midva ne bova ničesar dobili, niti psihoze niti shizofrenije. Nič ne traja večno. S tem se jaz tolažim. Na to pomisli, ko ti je hudo, pa bova zmagali  :wav:.

inka235, kako lepo si vse napisala. Ja, to pa je res - vedno se ta anksioznost kaže malo v drugi obliki, ker nas hoče zmesti in spet dobiti v zanko. To pomeni, da smo stare strahove že nekako predelali in se nam ne zdijo več tako hudo strašni, zato nas poskuša naš anksiozni um pretentati in nam ponuditi spet nekaj novega na "meni"  ;D ...

Važno je, da prepoznamo, da je to anksioznost in da vso to zmedo povzroča naš strah. Jaz tudi verjamem v to, da ne boma midve dobili psihoze, zaenkrat imama samo tako močen strah pred njo in počasi bo ta strah tudi začel bledeti ... tako kot je še vse do sedaj minilo ...

Oglasi se še kaj.  :rozicodam: