|
Naslov: PROSIM ZA POMOČ! Sporočilo napisal: dasy na nedelja, 19. januar 2014 ura: 16:00 Že leta se bolj ali manj uspešno bojujem s paničnimi napadi. Trenutno zelo neuspešno. Se mi zdi, da je kot na začetku, ko da sem jih prvič dobila. Napad se sploh ne neha. Traja že 3 ure. No ne vem ali je to samo močna anksioznost ali je dejanski panični napad. Vzela sem 1 helex (0,25mg). Imam jih zadja štiri ali pet let. Vendar v vseh teh letih skupno nisem pojedla še niti ene škatljice.
Skratka, čez pol ure sem bruhala. Zanima me, če kdo ve kako hitro "zagrabi" helx ali sem ga mogoče izbruhala. Kakor koli nisem zdržala in sem pristala na urgenci. :( V približno 9ih letih se mi je to nekajkrat že zgodilo. Potem mi je vedno fulll nerodno, ampak mi tudi odleže. Danes mi pa ni. :( Izmerili so mi sicer srčni utrip in poslušali pljuča. Vse ok. Je bil pa tudi zdravnik mal grob, češ vzamte se v roke in ne mislite na to. DDDDD bejš no, ne butasta sem in nebi tega nardila, če bi pomagalo. Je možno, da mi je hujše, ker se mi je pojavil nov simptom? Prej med napadi nikoli nisem imela izrecnih problemov s pljuči. Sedaj pa se mi zdi kot da ne bom mogla več dihati. Kot da bom umrla,...kot da se ne bo nikoli nehalo... Seveda sem že prej med napadi malo drugače dihala, ampak ni bilo tako hudo. Sedaj pa, kot da se samo fokusiram na pluča, potem pa je vedno slabše. Verjetno je na mestu omeniti, da se že kakšnih 14 dni bolj ali manj ubadam z dihanjem. Večkrat se spomnem na dihanje in imam potem občutek kot da morem narediti vsak dih posebej zavestno. Zaradi tega nisem imela napadov panike, se mi je pa pojavila povečana anksioznost. Pred dvema dnevoma pa sem nekaj barvala (neumnica js) v zaprtem prostoru in se rahlo zastrupila. Tudi pristala na urgenci, kjer so ugotovili, da so bila dihala sicer vzdražena, vendar so pljuče ok (rendgen) in da je verjetno vse potenciral panični napad. Toksikolog je sice rekel, da bom mogoče mogla ostat na opazovanju čez noč, ampak so me po nekaj urah odpustili. Potem me je pa še ena soseda tolk nazmirjala, ker je rahlo prismrdelo iz moje kleti. Ravno zato sem barvala v svoji keti za dvojnimi vrati...ker se pač eni vtaknejo v vsako stvar. Najprej sem bila prijazna, ker je pač starejša, ko pa ni odnehala, mi je pa živc zbilo. Čeprav sem imela prav, is so mi tudi drugi sosedje rekli, da imam poplnoma prav is se ženska vtikuje v vsako stvar. Me je to tolk razburlo,... na koncu sem se pa js sekirala, da sem bla pregroba, ženska je le stara, bolna.... Vmes med vsem tem pa sem pripravljala še veliko zabavo za eno obletnico, do zadnje minute. Pol sem pa do zadnje minute na trnih, ko delam in laufam je vse ok, ko bi se pa mogla sprostit in uživat, pa bum. No učeri sem napad prebrobila brez urgence, hura za mene. :clap: haha Načeloma me je tako vedno strah it na zabave za rd ali kakšen drug dogodek, tudi samo družinske...ne tolk ker bi se bala paničnega napada, ampak ker me je strah, da bom z mojim napadom pokvarila zabavo. Pa čeprav so mi že vsi bližnji rekli, da nej se ne obremenjujem, sej se pa vsi poznamo in vemo kakšne težave imaš. Pridejo in minejo. Vendar meni to seveda ne zadošča. Ko sem ok mi je vse logično, ko se pa začne, se pa včasih ne morem in ne morem prepričat. No dans se mi je celo ratalo zjokat kot dež, kar me je mogoče pomirlo za kae 5min. :/ Sem tak človek da drži vse v sebi in velik perfekcionist. Pravijo, da je napad moj filter. Sam nočem filtr, ki traja več ur, dni skupaj. grrr Skratka dežurni zdravnik mi je rekel naj vzamem dva helexa. Po 20min še ni nobenih sprememb. :/ Nočem se pa s helexom "zdravit" ker ne bom ničesar rešila. Trenutno sem na 1,5 tabletke Cipralexa. Nekaj časa sem bila na eni, je bilo ok. Poslabšabje in potem kar dolgo 2, Ko sem jih opuščala se je pri 1 spet ponovilo. Psihiater mi je rekel naj grem na 2 vendar sem šla samo na 1,5 in je bilo eno leto brez problemov. Ok kak napadek tu pa tam, ki sem ga prebrodla in je blo ok. S čimer bi bila čist zadovoljna. Zdej se pa bojim da sem na istem kot na začetku, da ne bo nikoli bolše. Ne paše mi sedet, stat, ležat....najrajš bi spala in pozabla na vse. Ko se zbudim je cool cca 10min, potem pa začnem razmišljati in že je spet na najnižji možni točki. Na začetku me je to držalo dva meseca. Kaj če bo spet tako? Je pa res, da na začetku, so še ugotavljali kaj je narobe. Kako dolgo je kdo jedel helexe kot podporno terapijo? Ne me takoj napadit zaradi njih, ampak v kakršnem stanju sem trenutno, si ne predstavljam bit brez nih. In koliko, da mu je ustavilo panični napad? Js sem jih zdej uzela dva dni zapored pa me je že strah, da se nalezem. Ubistvu me je danes strah, da bodo sploh zagrabli. Ali vedno zagrabijo pri anksioznih motnjah in paničnih napadih? Aja glede mojega psihiatra v vseh teh letih. Js sam pridem not, reče kako sem. Rečem ok, on odgovori s tabletami naprej. Rečem mal slabš, on reče povečajmo odmerek. Na 4 mesece ga imam 2 minuti. Enkrat sem poskusila z avtogenim treningom. Pol imam pa že v glavi, da to pa že ne bo pomagalo in glej ga zlomka, res ne. V vseh teh letig me je sicer poslal k eni psihologinji, kjer sma imele par razgovorov, kot neka kognitivna terapija. Vendar sem se takrat počutila ok, je blo obdobje brez večjih pretresov in mislim, da je tudi njej zdelo, da sm čist ok. Ker ko sem ok, vsi mislijo, da sem najbolj "flegma" in vesel človek, da se smejim cel čas... Selim se v ljubljano, in bi bilo verjetno najbolje če zamenjam psihiatra, dobim psihologa...kaj je vam najbolj pomagalao? Ali se tudi vam dogaja napad traja več ur, več dni zaporedoma. Kako pridete iz tega in si vlivate pogum? Kakršnega koli odgovora bom zelo vesela. upam, da mi bo v pomoč oz. moram verjeti da mi bo. Upam, da ste vsi ok, ke vem kako hudo je, ko si najnižje! Aja najbolj zanimivo je, da sem se par mesecev pred decembrom počutila tolk dober kot še nikoli prej (po začetku bolezni)....kot, da je nebi mela. Je pa res, da sem tudi zaradi holesteriola začela veliko bolj zdravo živet in hodit s psom na hitri sprehod vsaj za eno uro, ter več manjših sprehodov. Dencembra pa tako vete kako je, sploh če imaš filing, da si popolnoma zdrav, dobra papica, mal alkoholčka :zardevam: .... skratka, kakšne vse alternative pa vam pomagajo? upam, da nisem popolnoma zatežila Naslov: Odg: PROSIM ZA POMOČ! Sporočilo napisal: MP2011 na nedelja, 19. januar 2014 ura: 18:48 Sam nimam izkušenj s paniko, ti pa svetujem, da pogledaš druge teme s podobno tematiko, če še ni odgovorov.
|