FORUM Nebojse.si

Zdravo, tudi jaz sem nova na forumu. Panični napadi so se mi začeli na začetku poletja. Imela sem jih tudi po 9 dnevno in vse poletje je bilo zelo hudo. Začeli so se zaradi vročine in preobremenjenosti in tudi zaradi tega, ker sem se preveč posvečala drugim, sebe pa sem zanemarila. Poem so prihajali kar sami od sebe...Sem namreč mama dveh otrok, z alternativo se ukvarjam že praktično od pubertete, vedno sem delala za druge...nase pa pozabila, tako da je bilo normalno, da se je nedelo na meni moralo nekako pokazati.
V lekarni sem dobila dve vrsti homeopatskih tablet: Gelsemium semprevirens C30 za napade in Strychnos ignatii C 30 za pomiritev, ki sta me spremljali ves čas mojih najhujših muk. Na začetku sem poleg tega med napadi jemala tudi baldrijanove kapljice za pomirjanje.
Poklicala sem sodelavko, s katero skupaj zdraviva ljudi, ki mi je pomagala z alternativno  terapijo in pogovori prebroditi najhujšo krizo. Moji napadi pa so izgledali zelo različno: od tega, da nisem bila ravno tukaj, do tega, da sem se bala smrti in da me je vse bolelo, do tega, da sem dobeseno jokala, blokade v meni pa so kar vrele na plano. Med poletjem sva osvestili in "dali ven" nekaj blokad, ki so bile ključne za moje napade.
Kasneje sem našla zbirko Lucinde Basset - Attacking Anxiety and depression in moram vam povedati, da praktično nimam več paničnih napadov. Vmes me je zdravil še en gospod z bioterapijo po Domančiču in že takart so se mi panični napadi zmanjšali za polovico.
Vmes pa da niti ne govorim o mojih izkušnjah na urgenci, ki so se končale s tem, da sem jo mogla en mesec obiskovati vsak vikend. Enkrat je bilo zaradi paničnih napadov, ko so prišli k mani in mi na sredini napada povedali, da je to "samo panični napad!!! Sovražim besedo SAMO v takem smislu. Vsi pravijo, da ti ni nič, v bistvu pa se med tem dogaja marsikaj, ampak na srečo le v tvoji glavi.
Čez sem med napadi dala praktično vse bolezni srca, pljuč, želodca, nisem mogla požirati..Skratka, dogajalo se je ogromno, jaz pa sem praktično imela panične napade....Na srečo.
Moja zdravnica se je odpovedala raznoraznim antibiotikom, ker sem tako občutljiva, da se mi vedno pojavijo stranski učinki...
Po enomesečnem programu sem že dosti boljša: začela sem hoditi med ljudi, ker sem ugotovila, da imam še socialno fobijo po vrhu, jaz pa sem bila pred tem zelo družabna. Na začetku nisem mogla kaj preveč zdržati, dandanašnji dan pa...hm...kaj sem naredila do sedaj med tem časom? Na odru sem prvič nastopila s kitaro. Vpisala sem se v pevski zbor. Šla sem v gledališče. Določen čas lahko zdržim v dvorani, polni ljudi, nato pa grem ven za pet minut in se vrnem, ko se pomirim... Začela sem redno telovaditi, pa čeprav samo tibetanske vaje zjutraj. Sem reden obiskovalec skupine za samopomoč v našem kraju. Pa še marsikaj. Še vedno me stiska, ker začutim energijo ljudi in mi na trenutke postane zelo tesnobno.
paničnih napadov nimam več, mogoče pride kakšen občasno, imam pa drugi problem: tale tesnoba...Kar začne me bolet na določenih mestih, potem imam pa zelo veliko dela jo spraviti iz sebe. Dosti si pomagam z nihalom, relaksacijo in raznimi tehnikami odprianja meridianov, ampak je včasih zares trdovratna. Te dni sem dajala čez strah in vzorce, ki sem jih imela v zvezi z moškimi in lahko vam povem, da ni bilo tako enostavno.
Včasih mi še vedno pride, kot da bom pravkar umrla. Ne vem, kako si tole razlagat in kako se očistit tega, ampak zadeva je zares zoprna, zato me zaniam, kako so drugi opravili s tem. Nikoli prej me ni bilo strah smrti....
Zadnje čase me prime, da bi izjokala vse in takrat se izjočem. Malo sem si spremenila način življenja. Skoraj premehala sem piti kavo, pijem jo samo zjutraj, ko vstanem, pa še to čisto majhno.
Panične napade sem vzela kot neko izkušnjo, kot nek izziv, za katere vem, da jih bom premagala, pa naj si bo še tako težko...
Lepo se imejte in upam, da moje pisanje kakorkoli komu na forumu pomaga.

 :rozicodam: super, da si podelila svojo zgodbo z nami....

Meni alternativa ni pomagala, pomagali so mi samo ADji, psihoterapije, branje, pogovori, druženje, šport, sproščanje, korenite spremembe v življenju....Vmes so vedno vzponi in padci...po vsakem padcu sem močnejša, če sploh lahko rečem, da imam padce, prej stres...., ki pa je dejansko že vsakodnevnica v našem življenju.
Premagala sem panične napade, panično motnjo, depresijo, tesnobo, anksioznost se kaže v normalni obliki strahu, ki jo ima vsak človek...torej zmagala sem  :pomezik:

nekaj pomembenga sem ugotovila. Torej...če živiš samo za tisti trenutek, potem anksioznosti in strahov ni...Verjetno smo vsi mi tukaj na forumu za to, da se naučimo eno skupno stvar...Živi za ta trenutek....ker ko začneš razmišljati, se strahovi in anksioznost vrnejo nazaj in te okupirajo iz vseh strani

Pozdravljena :rozicodam:        zanimivo razmislanje  :) se bi splacal mal poglobit v to  :sesmejem:

se strinjam s tvojim zadnjim stavkom :oki: enkrat sem se kregala s prijateljem in me je trgalo, res ne prenesem kreganja, kar vroce mi postane v glavo, ne morem dihat.... uglavnem, takrat sem se ulegla v posteljo, se zavestno prepustila toku, sem si rekla, naj me odnese, naj me kuha... in ves kaj? takrat je nehalo vse. nisem bila vec napeta, ni me kuhalo.

"Tukaj in zdaj", tako je, vendar je potrebno veliko, veliko časa, da se tega naučimo, da znamo nadzorovati svoje misli  :pomezik:

jaz pozdravljena! Rada bi te opozorila, kljub temu da se s tem ukvarjaš sama, da homeopatska zdravila v lekarni, katere delajo farmacevti pravi alternativni homeopati ne zagovarjajo. Delovala naj ne bi dolgoročno. Priporočam ti, da ti predpiše homeopatska zdravila zdravnik homeopat, ki ima medicinsko fakulteto. Govorim iz izkušenj.

Če se sama ukvarjaš z alternativno medicino, verjetno od različnih ljudi sprejemaš tisto negativno energijo, ki se lahko kopiči, če je neveš izpustiti, oz. je je preveč. Verjamem da si veliko dobrega naredila za ljudi in to cenim. Malo je takšnih ljudi. verjemi da ta dobro energija kroži in bo tudi tebe spet prišla.

Vse dobro ti želim!

ravno zaradi tega sem se trenutno, ko še nisem v redu, odmaknila od takšnih ljudi. Sem pa imela zelo zanimivo izkušnjo...naletela sem na nekoga, ki mi je veliko pomagal, na koncu pa mi je ta oseba sama priznala, da je energijo...grdo to...dokler sem v takšnem stanju, se pač poizkušam držati stran od teh ljudi. Homeopatska zdravila, ki sem jih dobila, pa delujejo trenutno, torej,vzamem jih takrat, ko imam napad ali tesnobo in se zadeva pomiri, tako da niso neka redna. pomiri pa se mi takoj:) Glede trenutka pa: danes sem praktično ves dan v tem občutku, se ga da naučit, to sploh ni tak problem, samo uživati je treba v vsaki stvari, ki jo delaš in se poglobiti v njo maksimalno, tako da vse skrbi izginejo. Ker dejansko je res, da čim začnem skrbeti kaj bo jutri, občutki pridejo nazaj. Obstaja samo sedanjost, drugega ni. Poizkusite, se da...Na začetku bo mogoče potrebno dosti vaje, uspete že, če ste v tem občutku nekaj minut, nato pa....je čedalje boljše...Jaz bi najraje videla, da tega foruma ne bi bilo, to se pravi, da tesnoba ne bi več obstajala oz. si je ljudje ne bi več priklicevali:) raje bi vas vse lepo videla nekje srečne in skupaj na kavici:) ampak to je volja posameznika. Jaz se želim izvleči iz tega in se tudi bom. Večkrat se zgodi, da ljudje prehitro obupajo. Ampak povem vam vsem, da se z vztrajnostjo daleč pride:) In trmo je potrebno imeti, kajti če za to nil ne narediš, samo ješ tablete, ti nič ne pomaga...Predaj se življenju, kot da je to tvoj zadnji dan( ne boš umrl, ampak boš nekam odpotoval). Ta misel je meni zelo zelo pomagala in zdaj je dosti boljše....

Kaj je prihodnost? Sama pričakovanja, ki nas pa v večini primerov  peljejo v razočaranje.

 Res bi bilo lepo živeti samo v sedanjem trenutku, saj kaj bo jutri nihče ne ve vendar žal nam naši možgani tega ne dovolijo :(.

Mindfulnes oz. slovensko cujecnost je vescina zavedanja sedanjega trenutka.

Jon Kabat Zinn in Echart Tolle pa avtorja za globje raziskovanje te tematike.
Obstaja pa tudi Mindfulnes For Dummies.

Hm, z vajo se da vse...Jaz sem dosti dosti vadila, da sem prišla do tega, čeprav imam tudi jaz svoje grde dneve in sem še vedno anksiozna...Ampak ravno zaradi tega paničnih napadov ni več:) Uglavnem, bom poizkusila tole razložiti: nekje si...Vse, kar moraš storiti je, da s srcem padeš v tisti trenutek, kjer si. Doživljaš čustva, zaznavaš raznorazne dražljaje in si brez misli, ki te želijo ovirati. Obstajajo tudi določene meditacije, kako ustaviti misli, ampak jih ne bi kar tako priporočala vsakemu, ker enim lahko škodujejo, v kakršnem stanju pač je ta človek. Fora je v tem, da enostavno si, kot recimo pri poslušanju glasber ali gledanju filma, ko enostavno "padeš not in te ni za nobenega". To so težke stvari za razložit, ker se jih z besedami ne da opisat. Enostavno moraš začet ušivati v tem, kar delaš....Tako odvečne misli izginejo in si sam s sabo.....Na začetku ne bo uspevalo kaj dosti verjetno, dovolj je že za nekaj minut, kasneje pa bo to stanje trajalo več časa. Še nekaj bi želela povedati: glede lenobe: poznam ljudi s emi motnjami, ki so zelo leni. Ko pride do tega, da bi naredili kakšno stvar, začnejo komplicirati: kaj pa če bo to, kaj pa če bo uno??? jaz sem recimo zelo komplicirala: kaj če me bo kap? to mi pride še dandanes včasih, ampak enostavno uredim zadevo s pozitivnimi afirmacijami in si rečem: nič mi ne bo, jaz sem v redu, sem zdrava, vsaj tako so dohtarji rekli in bom to naredila...nato vstanem in se lotim zadeve, neglede na to, kakšni občutki se mi rojijo po glavi. Enostavno ,ustavim jih in jih pošljem proč, saj moram v tistem trenutku narediti določeno stvar, zato takrat niso primerni:)

DEL ENEGA ČLANKA ZA POMOČ:

Se vam že dozdeva, kako močan vpliv imajo naše misli? Da, naše misli imajo izjemno in neskončno moč.  Zavedno ali nezavedno vseskozi z miselnim tokom ustvarjamo dogodke in novi občutki se nenehno porajajo v našem telesu in nanje lahko vplivamo le mi sami.
Zelo JE pomembno, da si pogosto zastavite ta »čarobna« vprašanja:
1.    Kaj se zdaj dogaja z menoj?
-    Kaj razmišljam ta trenutek tukaj in sedaj?
-    Kaj delam?
-    Kaj občutim?
-    Kako diham?
-    Kako zaznavam utrip srca?

2.    Kaj si zdaj v tem trenutku želim zase?
-    Ali želim, da tako ostane še naprej?
-    Ali želim  nekaj takoj spremeniti. 

Odgovorite si na ta vprašanja, kakor da nepristransko opazujete nekoga drugega in da lahko zaznate vse kar se dogaja v njem in zunaj njega (to se pravi v polju njegovega dogajanja). Preverite, ali lahko opazujete brez obsojanja in brez čustev. Posebej bodite pozorni na dihanje (le ta vam takoj pove, ali ste vznemirjeni, ali povsem pomirjeni in v ravnovesju s samim seboj).

Pri drugem vprašanju se vprašajte kakšno korist imate od te zgodbe, ki se vam trenutno dogaja. Kaj vlagam v njeno nadaljevanje? Če ste se znašli v drami in želite nekaj spremeniti, potem svoje misli preusmerite nemudoma na pozitivne misli in začnite sami zase predrugačiti zgodbo, ki vam bo tudi omogočila doživljanje drugih občutkov. Vi ste namreč kreator svojega življenja, usode in dogajanja.
Ko se boste bolj zavedali svojih misli in občutkov in kako se doživljate v svojem telesu, ste se že naučili osredotočanja in samoopazovanja.  Bolj ste uglašeni z Zdaj, kar pomeni da resnično ste v tem polju dogajanja –  ŽIVETI  ZDAJ.

»ZAVEDANJE« pri tem igra ključno vlogo. Kadar boste gojili misli na PRETEKLOST (podoživljanje preteklih dogodkov), boste hitro ozavestili tudi, da se to » ne dogaja« ZDAJ. Enako boste prepoznali tudi misel na PRIHODNOST in jo boste lahko hitro odpustili.  Saj veste, če ste z mislimi v preteklosti ali v prihodnosti, nikakor niste tu in sedaj v tem trenutku. In izpuščate pomembni del svojega življenja. In gojenje npr. neustreznih miselnih slik iz preteklosti, vam lahko ustvarja neustrezno aktivirano sedanjost, ki jo sami kreirate. Ker si tega gotovo ne želite, takoj ustavite ta miselni tok in ga nadomestite z bolj konstruktivnimi mislimi. Kajti sami si tlakujete svojo pot po svojih predstavah in ustvarjate v slehernem trenutku v sebi občutja, s tem pa ustvarjate tudi zgodbo tega trenutka za prihodnost. Zato nikoli ne podcenjujte moči svojih misli, saj čudežno ustvarja vse o čemer želite, da bi »rastlo«.   

trzinka, zelo lepo povedano in napisano...Ja, sej to je problem, ker ljudje živimo preveč v ne sedanjem trenutku, ampak v preteklosti in prihodnosti in tele bolezni nas hočejo nekaj naučiti...Ampak, vsak ima svojo zgodbo. Videla sem, da se ljudje začnejo spraševat, kdo so, od kod pihajajo in zakaj so tu. Tudi meni se je o dogajalo, ampak jaz v tem ne vidim motnje. Jaz vidim v tem, da je duša končno rekla stop in "dala dejstva na mizo". Mislim, da bi se mnoral vsak to vprašat vsaj enkrat v življenju. Jaz sem tele misli lepo rešila s tem, da sem si odprla intuicijo, s katero delam še dandanašnji čas....