FORUM Nebojse.si

Pozdrav vsem
11 teden cipralexa, 6 teden doze 20 mg. Spomnim se točno 14 dneva, ko sem začutil prvo mikro izboljšanje. Potem spet težki dnevi in tedni. Pa zviševanje na 15 mg in potem po enem tednu na 20 mg. Zopet poslabšanje, da sem 3 tedne spet jemal Xanax eno tabletko 0,25 mg vsak dan. Zdaj sem skoraj že 3 tedne spet brez anksiolitika, vendar se stanje spet slabša. Tesnoba in razbijanje srcam nisem naredil ničesar, nemir... No, nekako je razumljivo, saj sem teden nazaj sam vzpostavil spet kontakt s svojo 23 let staro hčerko, s katero nisem imel stika 3 leta. Uspelo mi je nekako. Začel sem počasi pucati svoje dvorišče in spreminjati vzorce razmišljanja. V torek pa sva z pravo terapijo začela tudi z dr. Reboljem. V eni uri sem spet podoživel svoje otroštvo in traume. Našla sva 11 trigerjev. Mislim, da je tudi zaradi takšnih stvari tesnoba prišla nazaj. Ampšak le tako, ko se soočamo s takšnimi težkimi stvarmi, lahko napredujemo in zdravimo svoje težave. Par dni nazaj sem peljal tudi v Ajdovščino in nazaj. Nazaj grede sem pri prehitevanju dolge kolone tovornjakov na vrhniškemu klancu spet občutil tisto strašljivo nenadno vročino v stegnih.  Zbral sem se in v momentu preusmeril misli. Bilo je grozno, saj se nisem imel tam kam umaknit. No, pa je vseeno uspelo in sem varno prišel do doma. Res pa sem že naveličan. Mislim, da zdravilo še ni prijelo dovolj. Xanax bom pač še vzel po potrebi, saj zato pa je. Nima smisla trpeti, če je prehudo. Vsak dan se tudi sproščam z cd jem TRIS dr. Rebolja. Delam vse kar se le da, da bi že enkrat bilo malo bolje. Ne mislim se umikat in izogibat problemom, saj potem nisem naredil ničesar, da se končno enkrat pozdravim. Očitno pa še k večjemu mizernemu razpoloženju svoje doda duhomorno vreme. No, dragi moji ...imejte se lepo in še naprej lepo nedeljo vsem.
Mark

Mark, živjo! :)

Rada bi ti napisala samo to, da zelo napreduješ. In te vzpodbudila še za naprej. Čestitke za to, da si s hčerko spet v kontaktu in upam, da bosta sedaj imela redne stike.

Ja, v našem otroštvu se marsikaj lahko skriva. Tudi pri meni je bilo tako. Pri meni seveda poleg genetike in ostalega. Pa saj poznaš mojo zgodbo.

In potem se zgodi še par stvari skozi najstništvo ali v odrasli dobi in kar naenkrat *poči*. Uf, te predelave niso najlažje, ampak se splača. Jaz sedaj živim čisto drugačno življenje kot prej.

Imam še kar nekaj stvari za predelati, ampak vem, da mi bo tudi to uspelo.

Saj niti ne vem na koga za  :zlodej: naj bom jezna, ker je bilo pri meni tako kot je bilo. Da je trajalo toliko let, da sem končno prišla v roke pravim strokovnjakom ~ dr. Dernovškovi in sedaj Urški Battelino ter moji prejšnji psihoterapevtki, s katero sva naredili preboj. :-*

Ampak očitno je že tako moglo biti. Saj nisem edina. Tisti, ki smo zboleli v osemdesetih ali v začetku devetdesetih, smo imeli bolj malo možnosti za takojšnjo ozdravitev ~ kot jo imamo sedaj.

Pohvale za pot v Ajdovščino in nazaj! Super, da ti je uspelo. Jaz te popolnoma razumem. Jao, kakšne težave sem imela jaz včasih zaradi vožje. Ni, da ni...

Sedaj se vsedem v avto in odpeljem. Sicer se še dostikrat izgubim, ker imam zelo slabo orientacijo, ampak potem se temu nasmejim. Včasih sem pa paničarila zaradi vsega tega.

Bodi lepo!

Janja, hvala lepa za vzpodbudne besede. Bodi lepo.

pozdravljena oba  ;D
kar nekaj ljudi je ki imamo podobne težave.ko em sama v tem slabem počutju in paniki tesnobi se mi zdi da mi e najhujše ampak vrjetno mi ni :-)
mislita da se čez čas da zaživeti brez tega in imeti mirno življenje? stara sem 28 in imam že od malega težave ,imela sem samo tablete in tisto splošno psihiatrnjo za 15 min.sedaj pa že drugo leto hodim na privat psihoterapije in počasi rešujem težave iz otroštva...
no sam bo počasi
lepo se imejta sem pristavila šalčko da malo pojambram  :pomezik:

Marko, Mare, Mark  :pomezik: pa se končno tudi tu gor najdeva ne samo na skupini.

Ker vem tvoje težave in probleme naj te še tu pohvalim in ne samo na skupini, odlično ti gre. Je pa res, da bo še veliko bolečine, veliko težav in veliko časa preteklo do tistega hura, ampak bo. Ko gledam tebe vidim sebe, v precej zadevah sva si podobna in sama sem imela dokaj enake težave. Jp, volku je treba pogledati v zobe, bolečino preživeti, da se gre lahko potem naprej.
Na odlični poti si, poln optimizma, energije...seveda bodo padci ampak naj te to ne utraši, vsak padec je tudi stopnička navzgor in na psihoterapijah boš še marsikaj spoznal, verjetno najprej boleče zadeve, ne dvomim pa da jih ne boš počasi razpucal.  :rozicodam:

Sem te pogrešala včeraj na skupini, upam, da je vse v redu ali pa si že morda na operaciji, vso srečo in na skorajšnje srečanje  :)

hej mogoče kdo ve kje se kupi TRIS cd??

Tukaj imaš naročilnico...naj ti služi... :)
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_mad4joomla&jid=7

Trzinka, hvala za lepe besede. Res se trudim in kar je nekaj povsem novega kar počnem, je to, da pohvalim sam sebe za vsako stvar, ki mi uspe, za vsak napredek, pa če je še tako majhen in mogoče drugim nepomemben. Tudi, če mi kaj ne uspe, ne smatram to več kot katastrofo in totalen poraz. Tudi, če naredim napako, se zavedam, da jo lahko popravim, da se nekaj naučim iz nje in predvsem, da jo lahko vedno popravim. Držim se Klemnovih besed: KAKO BI RAVNAL V KONKRETNI SITUACIJI, DA BI BIL LJUBEČ DO SEBE? Na to se moramo vsi vedno spomnit. Imeti se resnično rad in zaupati v sebe. Tega do sedaj nisem poznal. In res je, čaka me ogromno dela. Veselim se izzivov in novih soočenj s strahom in paniko.

odlično  :oki:  tako je treba  :clap: