FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,
sem Metka in sem se ravno danes pridružila z registracijo na vašem forumu. Pred nekaj meseci sem čisto slučajno zasledila pogovor med vami, kjer ste govorili o zdravilu Cymbalta, ki ga jemljem tudi sama. No pred kakšnim mesecem pa sem več o društvu DAM in o tem forumu slišala v polnočnem klubu.

Zdaj sem tu in dovolite mi, da se vam na kratko predstavim. Sem 38 letna socialna delavka. V svojem poklicu delam v Športnem društvu Invalid Ljubljana. Od rojstva me spremlja senzorna invalidnost. To pomeni, da sem od rojstva močno slabo slišim in slabo vidim. Za premagovanje ovir slabega sluha in vida uporabljam slušni aparat na obeh ušesih, očala z dioptrijo ter druge tehnične pripomočke.

Zadnja tri leta se spopadam tudi z depresijo, ki mi je v določenih trenutku prinesla mnogo bridkih spoznanj, ki so me v tistem trenutku precej potrla, a čez čas je prišlo tudi olajšanje. Pri svoji depresiji imam vzpone in padce, a najbolj pomembno je, da se svojih težav z depresijo zavedam in jih je ignoriram.

V veliko veselje in motivacijo sta moja dva mucka Miša in TomTom ter moja psička Pika.

Z željo, da bi spoznala nove ljudi in prijatelje, ki se spopadate s podobno izkušnjo, da bi z vami lahko delila tudi svoje izkušnje ter izvedela kaj novega kar še ne poznam, vas lepo pozdravljam :).

lp Metka

Živjo Metka

Kako lepo, da smo se tukaj srečali. Svet je tako velik, tako veliko ljudi je na njem, mi pa smo se vendarle tukajle srečali.

A veš, kaj je enkrat rekel en norec v norišnici?
"Kaj je to sreča?" jih je vprašal duohtar.
"Sreča je, če kdo koga sreča," je rekel.

Tudi jaz sem vesel, da sem te srečal. Bomo kakšno rekli. Ja, depresija je zoprna reč. Tisti občutek, ki ga poznam jaz. Ki me popade..... recimo na nekaj dni, ali pa kdaj tudi večkart na dan..... Ali pa se mi tako samo zdi, tele deževne dni..... Želja, da bi kar šel spat, za zmeram, in se nikoli več ne bi zbudil..... Tako nekako. Ali pa da bi prišel kak dobri angel in mi povedal, da sem priden, pa dal nekako smisel mojemu življenju.
   Pa seveda v življenju to ne gre tako. Kar sam se bom moral zmigati in najti smisel v svojem življenju. Tako nekako, ane?
   Posebno te deževne dni. Rad bi šel na izlet na grad ali pa v tivoli, pa se mi kar nekako ne ljubi. Ampak, kot sem že prej rekel. Bom moral kar sam spraviti svoje kosti v pogon. Nihče drug jih ne bo namesto mene.

Pa morda boš ti kaj napisala, kaj počenjata tvoji mijavkici, pa tvoj mali hov-hov. Saj tile tvoji so vendar najboljši naravni antidepresiv.

No, preveč blebetam o sebi. Bom raje nehal. Bodi prav nežno pobožana. (http://i133.photobucket.com/albums/q57/sfsamm/Siggy/Smileys/comfort.gif)


               Poni


P.s.: Res upam, da nisem tule napisal kaj nespodobnega. Ker, veš, prav res ne bi bil rad žaljiv. Ampak kadar napišem kako takole pozdravno pismo, me pet minut po objavi, ali pa morda nekaj ur, nenadoma popade občutek, da sem napisal nekaj grdega, žaljivega, pa da moram to hitro zbrisat. :zardevam:

Čaoo Poni,

nič grdega nisi napisal in nič žaljivega nisem zasledila :). Zagotavljam ti, da ti bom sama povedala, če me bo kaj zmotilo.

Ja Pini poznam občutke, ko si želiš nekaj narediti, pa se ti preprosto ne ljubi. S tem se jaz tudi soočam. A mene rešuje to, da moram vsakodonevno vsaj 3x ven, ker moja psička potrebuje sprehode.
Ja res so zlati moji kosmatnički. Miša in TomTom sta že šla v svoj prostor, ker sta dobila večerjo in sem ju dala tudi spat. Pika pa je z mano v dnevni sobi in opazuje kaj se dogaja.

Sva še na vezi in se piševa.

lp

Mislim, da smo tukaj večinom sami "borci", "legionarji", "komandosi" in ostali FAJTERJI.  :pomezik:

In če prav pomislim je v vsakem od nas en košček Chuck Norris-a, ki... no, nas žene naprej?!  8)

LP Darko

P.S. Metka, dobrodošla v bataljonu (če pa si bolj pacifistične sorte pa recimo "skavtski odred").

Hvala za dobrodošlico Darko. Strinjam se s teboj, vsi smo borci in se trudimo vsak dan :). lp

Dobrodošla med nami MetkaK  :rozicodam:
Vse dobro želim!

Pozdravljena med nami, Metka :rozicodam:

Živalice so res fajn,tudi sama imam psa in sem primorana it ven vsak dan parkrat in sem zato zelo hvaležna!
In koko me kleda kadar imam slab dan in jokam ali kaj bogi....prov smili se mi ker ima tako gospodarico
 :ne:
Drugače pa depresije anksioznosti itd....so res zoprna reč! sama se tudi spopadam spet že od poletja ampak upanje umre zadnje :wav:

lp

res je, upanje umre zadnje :). Naše živalce nas sprejemajo takšne kot smo in nič ne komplicirajo. Verjemi, da ti kuža ne zameri, če si žalostna in čutiš potrebo, da jokaš.
Veliko veselja in veliko novih dogodivščin svojim štirinožcem :).
lp Metka

Hej Metka

Dobrodošla med sotrpini.  :) Vedno nam pride prav kakšen "nov" član, da malce depro pogledamo skozi oči drugega. Vejamem, da nam bo skupaj uspelo. :happy:

fajt