FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni
Pred nekaj meseci sem na nek vsesplošni forum pisal o tem, da me je žrlo ker se do svojega 27. leta po ulicah domačega kraja še nikoli nisem sprehajal s kakšno punco, kaj šele za kaj več, in da sem zato imel občutek odklonskosti, da sem nek čudak, oseba s katero je nekaj narobe. Pa mi je zato nekdo očital paranoidnost in agresivnost.
Zanima me če nekoga kaj takega muči in premišljuje o tem, je tak človek že lahko označen za paranoika?

Mislim da ne.
To kar ti nekdo drug "očita" je njegova perspektiva -  je zorni kot iz njegovega stališča.
In to ne pove NIČ o tebi ...

Agresiven... haha. Tuhtanje je znak (relativne) introvertiranosti. Za introvertirance je pa značilna neagresivnost... se bolj s sabo ukvarjajo. Mnogokrat pa o agresiji fantazirajo, če jih okoliščine do tega pripeljejo.
Tudi paranoja ni. Paranoja je, če misliš, da so ti podtaknili prisluškovalno napravo v probiotični jogurt. To, kar ti opisuješ je hyper-občutljivost na (morebitne) kritike oziroma mnenje drugih zaradi občutka lastne manjvrednosti.

LP Matic

Znajo biti nekateri ljudje na tistem forumu zelo zajedljivi in nesramni. Pri osebi ki mi je očitala tisti dve lastnosti, sem zaznal vzvišenost, kot da je on nekaj več od ostalih.

Pol je pa Aslan čist zadela.  :)

nic se ne sekiraj jaz mam 30 let pa se nisem mel punce v zivljenju razen za seks so me pa oznacil za psihopata :sesmejem:

aja pa se to saj zarad tega me bojo blokiral ker ta forum upravljajo psihiatri kot ves oni ne pomagajo ljudem oni sam filajo s tableti da ma farmacija dobicek pomagat pa ne zna.jaz mam 1001 problem sam mi do dans ni eden pomagal niti uteho ne mores poiskat pri puncah da bi te mela kera rada.moje osebno mnenje POBIJ VSE!!!

DAM društvo in forum upravljamo ljudje, ki smo se v svojem življenju tudi sami
srečali z depresijo in/ali anksioznimi motnjami.
Vsi smo prostovoljci, ki želimo pomagati drugim z znanjem in lastnimi izkušnjami.
Med nami ni nobenega psihiatra.

se tolk slabs za vas zadnjic k sm napisal da niti moji sotrpini ne znajo prisluhnit socleveku v stiski pa sem napisal da ste vsi za en moški spolni organ ste me hotli blokirat.saj me lahk saj drzga ne znate bi se pa pol oglasu osebn pr vas pa bi vidu kdo bo mene blokiral

pa ti moderator ASLAN lahk se skrivas za nickom ce bi mel jajca bi napisal svoje pravo ime pa priimek ce si ze moderator takih strani.ne recem za uporabnike teh strani sam kot moderator se predstav z imenom pa priimkom.

Moje ime je Stanko, priimek Ivančič, stanujem v Žustrerni pri Kopru.

Ker si na tem forumu natrosil že preveč žalitev uporabnikov/uporabnic in moderatorjev, je to moje prvo in zadnje opozorilo.

Prosim, da se vedeš primerno in strpno do vseh, ki sodelujejo na tem Forumu, v nasprotnem primeru tu nimaš kaj iskati.

Pozdrav vsem skupaj :)

Hja, tudi jaz sem imel zares resno punco le eno, "sušno obdobje" pa je že leto in pol AND SO WHAT? Mar se moramo družbi dokazovati s tem, da imamo partnerja, oz. da je "dokaz" normalnosti reden seks? Prepričan sem, da ne, drži? Kemija med človekoma se vzpostavi sama, to, da pa ljudje mislijo, da si psihopat itd, pa jim odogovori, da so sirkove metle najboljše, ok? :sesmejem:

Držite se mi, pa naj sonček sije vsakomor ;D

Dejc dobro napisano  :oki:

Dejc, nihče ne govori o seksu. Napisal sem le, da če se npr. nek 28-letnik iz Kranja še nikoli v življenju ni sprehodil po Kranju s kakšno punco, je to pokazatelj da nekaj ni v redu.

Klipan pozdravljen :)

Očitno sva se narobe razumela, nisem mislil nič osebnega, no glede sprehajanja po mestu s punco, pa saj veš ljudem je sosedova hruška vedno bolj zanimiva za glodanje,kot njihova lastna.... :sesmejem:

Lp :oki:

dragi Stanko kdaj sem pa bil zaljiv do uporabnikov'ce mam ze proti komu kaj mam proti psihiatrom ki niso usposobljeni za kar so se ucil.ce ti kaj ne pase me blokiraj lahk se pa zmeniva tud za sestanek pa se mal pogovorimo LP

pa dragi Stanko se enkrat zagrozi ce mas tok jajc

hvala Dejc za spodbudne besede

Mogotec pozdravljen :)

Ja lej tako, pač je, se strinjava? Ljudje so takšni, da jih zanimajo drugi in ne oni sami, zagotovo je človek z namenom ustvarjen tako,da samega sebe ne vidi v obraz brez pomoči ogledala, oziroma brez pomoči drugih drži? V glavnem, glavo pokonci, če pa pride do kemije, pa le veselo eksperimentiraj:)

ja tko je ko pa popizdim pa kaj prevec napisem mi moderatorji grozijo da me bodo blokiral pa tako dalje.ja tud za punco bo se cas bo ze kemija.tebi pa svaka cast k si en redkih k me razumes

Heh, ni zakaj, jaz sem odprt za vsakega človeka, nimam zadržkov do nikogar, saj smo baje sodobna družba,, drži? Da ne boš mislil, da vsi ti pari, ki jih videvamo, da je povsod sama sreča, dostikrat je samo fasada, saj vidiš, ko gredo denimo v lokal na kavo, sedita celo uro, vsak svoj telefon v rokah, vsak v svojo smer gledata, povedati si pa nimata kaj, mar je to srečna partnerska zveza? Prej bi rekel, da sta skupaj ravno iz razloga, "kaj bodo pa drugi rekli, če nikogar nimam", se strinjava? Ker po mojem prepričanju, mora biti par v prvi vrsti tudi prijatelj drug drugemu, ne samo v spolnosti, sploh, če naj bi šlo za zvezo oz. zakonski stan ter z otroci, drži?

Ne oziraj se na opazke, zapomni si vsaka metla svoj štil najde :sesmejem:

Em... ne razumem, kaj si hotel povedati s sosedovo hruško.  :unsure:

Mogoče. Toda kakšno je razmerje med takimi nesrečnimi pari in tistimi srečnimi?

Dejc ti si clovk k mas neki u glavi  se strinjam z vsem kar si napisal.ti bi mogu bit psihiater al psiholog k mas cut za soljudi :clap:

Heheh, hruške smo mi, sosedje, saj dobro veš, da sosedje zmeraj opazujejo druge, sebe pa ne...sedaj, kakšna je razlika med srečnimi in nesrečnimi pari? Jaz mislim, da pri nesrečnih se gre za blišč, za materialno korist in seveda za "dokazovanje" pred družbo, imam partnerja, torej sem normalen, ne morejo me označit za karkoli, to je moje osebno laično mnenje, nisem strokovnjak :)

Hhehe ja Mogotec hvala :-[

No, zmeraj me je zanimala človeška psiha, medčloveški odnosi, saj sam sem tudi depresivc in še panično moten, če se malo slikovito izrazim :sesmejem:

v družbi v kateri živimo imamo poleg finančne, tudi moralno krizo, krizo vrednot, vedno se moramo dokazovati in nekomu opravičevati za nekaj, denimo za mobilni telefon, kdaj ugasneš svoj mobitel in potem te zasujejo zu vprašanji: Kje si bil? Zakaj nisi bil dosegljiv? Zakaj si imel ugasnjenega? Itd... pa ljudje božji, saj nisem gospodična na klic, da ko želiš si me pokliči me, drži?

ja saj zato psihiatri ne razumejo ljudi k so hodil v sole sami pa niso dal tega skoz.tud jaz sem depresivc pa panicna motnjo svoje cajte sem melOBUPNE panicne napade

Jap, res je, jaz sem moral zamenjati koktejl zdravil, najprej sem dobival 100mg Zolofta, 3 x 50mg Eglonyla, Loram 2,5mg po potrebi( To za čas, ko naj bi AD prijemal), pa Kvelux 100 mg, ok na začetku so itak bili stranski učinki, nato so se mi pa začele pojavljati moreče, žive sanje, tudi absurdne sanje sem imel, ter sem šel večkrat na EKI, k dežurnemu psihiatru, vedno so mi samo večali dozo in nič drugega. Ko sem pa imel dogovorjeno kontrolo s svojo lečečo psihiatrinjo, me je na hitro odslovila, češ, da oni pa ne marajo takšnih, ki hodijo "fehtat" zdravila v dežurstvo, ter mi postavila diagnozo osebnostna motnja in odvisnost od anksilotikov, no tule pa so gospoda samega sebe demantirali. Jaz sem študiral farmacijo, samo diploma mi manjka, ampak ok pustimo to, psihiatri se izogibajo predpisovanju benzodiazepinov( Helex, Apaurin, Lexaurin, Loram itd), kot hudič križa, ker povzročajo odvisnost, to je njihova razlaga, kar je sicer res, niso pa tako hudi odtegnitveni sindromi, kot pri AP-jih, no Eglonyl, Kvelux sta oba Antipishotika in  kot takšna po vsesplošnem prepričanju psihiatrov, ne povzročajo odvisnosti, meni pa so dali to diagnozo, torej moj zaveznik, lečeča psihiatrinja mi je zarila nož v hrbet, fino ne? Ko sem pa zamenjal psihiatra in tudi koktejl zdravil, pa je bilo 100% bolje.... Veš ni isto, da ti o zdravilih nekaj veš, kot, če jih tudi konzumiraš, se strnijava?

Ampak še vedno ne štekam, v kakšnem smislu se to nanaša na sprehod s punco po mestu?

Ja Klipan, heheh ja sosedje, znanci in prijatelji te ocenjujejo, ko te vidijo s partnerjem drži? To sem mislil s temi hruškami :sesmejem:

ja dejc strinjava se nevem drgac sm nad psihatrijo zelo razocaran in mislim da nisem edini

Mogotec tole bi rada delila s teboj.
Zagotovo jih je veliko ki so razočarani nad psihiatrijo.
Tudi sama sem imela neprijetno izkušnjo.

Žalostno je, da te psihiater najpogosteje vidi kot "pacienta", bolnika .. človeka z motnjo.
Njegovo glavno orodje za pomoč so pač zdravila. Samo ko je človek v stiski potrebuje sočloveka, razumevanje, rabi nekoga da mu pove kako mu je. Žal to pogosto ne dobimo. Dobimo zdravila in znajdi se. Vidimo se čez 3 mesece. Ta način je v našem zdravstvu brezplačen.

Drugo področje Mogotec o katerem bi morda veljalo razmisliti je psihoterapija.
(psihoterapevti niso zdravniki in imajo drugo izobrazbo, tudi sami so v vlogi klienta najmanj leto dni zaradi učnega procesa, za nekaj njih vem da so tudi sami spoznali depresijo in podobne težave).
V našem sistemu zdravstva je žal samoplačniška.
Je ura časa samo zate. Tam pa dobimo ljudje to kar nam vsem večinoma manjka:
odnos z nekom ki nas spoštuje, razumevanje in smo slišani,
brez sramu lahko pripovedujemo o sebi in svojih strahovih,mislih.
Prav skozi to, ko nas nekdo sprejme tašne kot smo lahko ozdravimo našo ranjeno dušo.

Kadar so težave z duš. počutjem hujše je nujno sočasno jemanje zdravil
in takrat ni vrag rabimo tudi psihiatra da napiše zdravila.
 :kiselnasmeh:

Mogotec rekel si da je jeza močna včasih. Verjamem da je
in verjetno tudi tebi takrat ni lahko, ko te preplavi jeza.
Jeza je OK čustvo, le naučiti se jo moramo konstruktivno uporabiti,
da nismo takrat rušilni ...

Drži se ... občutek imam da so redki ki te razumejo in slišijo kako ti je.
  :rozicodam:

ooo Aslan, ja lep pozdrav :rozicodam: :rozicodam:

Ne gre za to, da bi drugi morali videti da si z nekom. Gre zaradi sebe. Gre za to, da je to pokazatelj lastnega stanja. Ko sem pred nekaj leti začel gledati za dekleti in se zanimati za njih, šele takrat sem prišel do spoznanja, kakšna je situacija pri meni. Tudi če sem si še tako želel navezovati stike, sem takoj naletel na prvi problem in sicer, kje in kako navezovati stike, se integrirati v družbeno okolje. Seveda s tem posledično povezano to, da v domačem kraju z dekleti sploh nisem imel stikov (no, saj si še zdaj zares nimam, imam le nekaj znank). Ko sem na kakšnem dogodku ali sprehodu srečal pare, mi je takrat dalo zares misliti, začel sem se spraševati, kje sem failal. Se spraševal, kje so se ti parčki sploh spoznali, medtem ko js nimam niti ene prijateljice, niti ene ženske družbe tukaj. Se spraševal kaj je narobe z mano, da sem tujec v domačem kraju. In to je tisto, kar me je takrat zabolelo v dno duše.

Očitno ni tako le na področju psihiatrije. Imam izkušnjo pri pisanju diplomske naloge, pri čemer mi je bila mentorica v breme, namesto v pomoč. Sem moral poiskati nek načrt nekega mesta, toda mi ni hotela povedati, kje lahko to najdem, niti kako se načrt imenuje. Mi je še rekla, da pri njej ne bom prišel tako zlahka skozi pri pisanju diplome. Nato mi rekla "Pridi čez 2 meseca" in čaw. Čez čas mi je ona predlagala, naj opustim njeno temo za diplomo, ter naj si poiščem drugega mentorja in drugo temo. Toda časa ki se ga porabil pri ukvarjanju s prvo temo, mi ne bo nihče povrnil, kot tudi to da se mi je posledično iztekel čas, znotraj katerega imam pravico do brezplačnega diplomiranja. Včasih sem tako jezen, da ko bom vse to dal skozi in diplomiral, bi najraje še stopil do tiste nesrečne mentorice in ji pljunil v obraz.

hvala aslan

Mogotec še enkrat pozdravljen :)

Priporočam ti,da greš kar večkrat v dežurno psihiatrično ambulanto, denimo na EKI, ter bodi vztrajen, oni te sicer bodo poizkušali prepričati na svoje, ter,da je tvoja terapija že vredu, da ni potrebe po menjavi, vendar vedi eno, da pacient in zdravnik sta v enakovrednem položaju, ter, samo TI poznaš svoje telo, ter njegove odzive, ter v končni fazi odgovarjaš za procese v telesu, torej pogumno in ponosno naprej, tudi pri iskanju partnerice, saj veš, štiriperesna deteljica nam ponavadi pade v oči mimogrede, če jo pa iščemo jo pa težko najdemo. :sesmejem:

Ja so ljudje, ki jim je mučno biti sami en dan, neprestano smsanje, klicanje, pregledovanje fba..nekaterim je klicanje in pisanje smsov življenje, to in služba/šola.  In je nekaj takih vez kot si jih opisal. Pa vseeno jim je bolj pozitivno občasno strmeti v baru nekam stran, kot  kot biti sami, njim to očitno gre, čeprav navadno za kratko obdobje.

Sicer imam podobno filozofijo kot ti glede vez, verjetno cenim podobne stvari. Menim, da mi že prav tak pogled oteži spoznavanje. Ker v nasprotju z mano kolega, ki je zaželjen pri ženskah,  vidi prednost veze predvsem v rednem sexu, brez tega ne zdrži in ko je samski pač rabi dekle ali dve, da mu ga nudita. In ker sva se precej družla na faksu, sem nekajkrat tudi jaz pristal v baru,na morju z lepimi dekleti. Njemu ni problem vedno razvit neke zgodbe, niti pogovora. Sicer pa, da se lahko pogovarjam z žensko mora bit lepa, drugače mi je ponavadi neprijetno. Malo poznam razmišljanje žensk, dejstvo pa je, da še ne sprejemam njihovih pogledov…in da še nisem korenito spremenil svojega obnašanja.

Za razliko od Dejca mislim, da bi moral aktivno spoznavat ljudi, in da bi našel kvalitetno partnerico rabiš pač poznat širši krog žensk, it na več zmenkov…zdej nimaš z nobeno primerjat. Načeloma tako ravnajo tudi zaželene samske ženske, redno hodijo na zmenke, 'zgodi' se pa redko kdaj kej. Vem za znanko, po videzu kot kopija ene znane igralke in ne poznam tipa, ki mu ni všeč, kdaj ima dnevno 3 date, do zdaj je imela pa ravno 3 fante in glede tega ne laže.
Poleg tega verjetno pomaga se zavedat, da videz res ne igra vloge, čeprov tle se sam do ene mere strinjam, ker imajo ženske, ki so mi všeč podobne tipe (majo kratke želirane lase in so nabiti). In, ja dobro je, da razširiš najprej krog prijateljic, ker te lahko predstavijo ostalim…sam dokler boš lesen, ti bojo tud teb podobna dekleta predstavljale, ker sej s kakšno boljšo bi še manj vedel kaj delat :P

Cheaney, pozdrav!

Ja to se pa popolnoma strinjam, naj si razširi krog prijateljic, ja ni hudič, da ena ne bo taprava, ane? Ja dejstvo je, da poleg notranje kemije, mora biti tudi zunanja, sit sem ljudi, ki flancajo, da zunanjost ni nič pomembna, ne ni res, seveda je, saj ti mora biti oseba tudi fizično všeč. Se strinjava?

Cheaney, evo malo sem še razmišljal in sem prišel na idejo, kaj pa če bi si Klipan omislil psa, delal bi mu družbo, pa še kakšno punco bi lahko spoznal, saj veš, ko se psa srečata, si potem tudi lastnika izmenjata par besed, kaj praviš na to idejo? :pomezik:

Komu si to odgovarjal?


To se mi zdi čisto mimo predlog. Psa si ne omisliš zato, da boš preko njega spoznaval dekleta. Kot drugo pa nimam psa kje imeti, živim v bloku v majhnem stanovanju, kot tudi nimam volje se s psi sploh ukvarjati.

Ok Klipan, sem samo naglas razmišljal...

V glavnem, pojdi med folk, ne zapiraj se med štiri stene, ok? :oki:

To je pa drug problem. Ko grem kam, se težko vključim v družbo, če pa že, sem tam bolj ob strani. Dostikrat se zgodi, da se ljudje tam pogrupirajo in pogovarjajo med sabo, js pa izvisim. Poleg tega ko grem kam ven, tam največkrat ni nikogar poznanega, potem se tudi nimam h komu priključiti. Največ kar je dosedaj bilo je to, da sem slučajno se zaklepetal z nekom, sva malo pokramljala ter spila pijačo. Nimam pa nobenih trajnih in pristnih stikov, odnosov. Recimo nimam s kom iti vsaj na pivo, nimam niti enega prijatelja, prijateljice.

Hm, pa delaš kaj na tem, da bi se zbližal s kom?

Veš, sam biti, brez prijateljev, to ni dobro. Ogromno pripomoreš k izboljšanju duševnega stanja s tem, da se družiš z ljudmi, ok tudi iti na pivo ni slaba ideja, samo ne 6,7 itd,saj me razumeš, kaj želim povedat, ne? Alkohol je depresor, tako, da ni ok. Pojdi na sprehod, pojdi v knjižnjico, pelji se nekam z vlakom, na takšnih mestih se spoznava ljudi in tudi dekleta. Iskati partnerja po nočnih klubih dostikrat rezultira z razočaranjem. Ali pa ogovori nekoga, če ti je simpatičen, glej več, kot zavrnitve ne boš dobil, drži? Ljudje pa tudi ne grizemo :oki:

Sem preko neta navezal stik z nekim dekletom, sva šele v fazi spoznavanja preko dopisovanja, pa še to čisto na začetku. Tako da zaenkrat ne morem obljubiti, da bo kaj iz tega, ker tukaj ni vse v mojih rokah.

Glede piva mi ni jasno, zakaj folk takoj dobi pred očmi sliko popivanja. Ne mi reči da nisi razumel, kaj sem hotel povedati s tem, da nimam s kom iti vsaj na pivo?

Ko grem po kakšnih vsakdanjih opravkih (trgovina, knjižnica) ali na sprehod, se mi še ni zgodilo, da bi tam navezal kakšne stike. Tudi ne vem, kako bi jih. Po mojih opažanjih ljudje tam pridejo, opravijo kar imajo za opraviti in odidejo. Vsaj js še nisem doživel, da bi nekje po filmsko z nekom navezal stik. Ko omenjaš da naj nekoga ogovorim, ljudje začutijo, kadar na silo navezuješ stike in jih to odbije (tudi sam imam take izkušnje). Pri vožnji z vlakom se mi je od na stotine voženj le nekajkrat doslej zgodilo, da sem s kom klepetal, pa še ko je vlak prispel na cilj, smo šli vsak svojo pot in se nikoli več nismo videli.

Čakam se Cheaneyja, da mi odgovori na zapis nekaj postov nazaj.

Malo si preveč sensibilen sem dobil občutek, brez zamere :P

Nisem s pivom mislil, na popivanje, ne rečem, tudi to moraš kdaj izvesti, da procesor ugasneš, drži? Hotel sem ti reči, da pivski prijatelji( ljudje s katerimi samo popivaš) niso pravi prijatelji, razumeš sedaj? :)
No ja na silo, včasih nanese situacija, da ni ravno na silo :) Ja kaj, ali pa pomežik, nasmešek, flirtanje, saj te ne bo pojedla ženska, če boš kaj takšnega izvedel, drži? :oki:

 

Mogoče je res izpadlo, kot da sem preveč osebno vzel tvoj zapis.  :) Pa ni bilo napadalno mišljeno.
Saj tudi pivskih prijateljev nimam (pa jih ne rabim).
Resda me ne bo ženska pojedla, če se ji nasmehnem, toda js v vsakdanjem življenju s puncami sploh nimam stikov. Če ne bi bilo interneta, menda do danes ne bi imel še niti ene punce. Še do prvega, recimo temu zmenka, sem prišel preko oglasa v neki reviji.

No moj prvi zmenek, pa je bil rezultat spoznavanja na netu, heheh in sva bila skupaj 7 mesecev, to je bila srednješolska ljubezen, točno 10 let nazaj :)

Saj v tem cyber življenju ni vse tako črno, problem nastane, ker ne veš, ali je na drugi strani res ženska/moški, ali je pa kakšen sociopat ali pa psihopat, pa izživlja svoje obsesije, se strinjava? :)

Hm, pa je vse teklo tako, kot si si želel? Si bil vesel, da si jo spoznal?

Saj ta s katero sem navezal stik, trenutno še tipa, preverja če nisem slučajno sociopat, psihopat ali še kaj hujšega.  :sesmejem:

Ja dobili smo se trije, jaz ona in njena prijateljica :sesmejem:

No šli smo v kino in jaz sem jo poljubil na lice, sprejela je, ter sem jo vprašal,če bi se še kdaj lahko videla in je rekla, da seveda :sesmejem:

Bilo je res lepo, hehe upam, da se ima dobro v življenju, nimam pojma, kako je z njo :closedeyes:

No, le pusti ji, da otiplje do konca :oki:

Živjo Dejc!
Tako, tisto se bo že našla ena zanjga bi bolj spremenil v to, da jo bo moral poiskat. On zdej ni v poziciji kjer bi izbiral..je pa bistveno, da pove že na začetku zakaj jo spoznava, ker je luštna, ima lepe oči, karkoli samo naj bo iskreno, tako vsaj ne bo kasnejših presenečenj. In žal iz prijateljstva se redko razvije ljubezen, pač ženske imajo to bolj popredalčkano, zato biti direkten je edina varianta-ne deluje kot mojster manipuliranja, zato.

Klipan, zadnji odstavek prejšnega sporočila je bil namenjen predvsem tebi. Dopisovanje z dekleti preko spleta zame ni način za spoznavanje(zamudno, mučno, zlagano, fantazijsko,...). To se mi zdi res samo zato, da imaš nekoga.  Bežno poznam dva brata, oba imata otroka z dekleti, ki sta ju spoznala na spletu. Ti dve sta obe debeli in neprivlačni…tud debeluške so lahko luštne, če so tvoja stvar, sam onidve sta pa antipatični in debeli. Bi jima privoščil lepši.
Lahko ogovoriš neznanko na cesti...'wau ful lepi čevlji', pač karkoli zineš, s samozavestjo narediš na tak način, da ne boš izpadel čudak. 

Cheaney vračam pozdrav  :)

Ja, se strinjam, saj sem mu napisal, da če bo zaprt med 4 stenami ne bo nič :ne:

Saj tako, kot si rekel s samozavestjo je potrebno to izvest, bravo!! :wav:

Lp

Pred nekaj meseci sem navezal stik z žensko, ki mi je napisala da tako ne gre, da bi takoj pikiral na nekaj več. Da mora najprej biti prijateljstvo. Ne vem. Sicer poznam nekaj parov, ki so to postali po večih letih kolegialnega ali prijateljskega druženja. Sprašujem se, ali se mi pretekle zveze niso obnesle zato, ker sva s punco takoj pikirala na zvezo, brez da bi se sploh dobro poznala, ali sem imel zgolj smolo in bil z napačnimi puncami. Z drugimi besedami, ali biti najprej prijatelj s punco ali ne. Vsaj pri meni je bilo tako, da če sem se s kakšno punco začel družiti kot prijatelj, sem to tudi ostal, le prijatelj. Zdaj ne vem, ali še nisem srečal punce, pri kateri bi se dejansko iz prijateljstva razvilo kaj več, ali pa drži to kar praviš: In žal iz prijateljstva se redko razvije ljubezen, pač ženske imajo to bolj popredalčkano.

Pri meni doslej druge opcije kot spoznavanje preko neta oz. oglasov ni bilo. A razumete zdaj, zakaj me je žrlo, da se vsa ta leta nisem z niti eno punco sprehodil po ulicah domačega kraja?
PS: se ti spoznavanje prek neta res zdi do konca zgrešeno? Lahko rečeš, da imaš do tega predsodek?

Pa sta onadva zadovoljna z njima? Mislim, sta onidve res tisto, kar si onadva želita? Ali pa se nemara opazi da so skupaj le zato, da niso samski, da ne bi izpadli čudni v očeh drugih, ter da je redna intima zagotovljena in to je to?

Pa kako si ti to predstavljaš? Da slučajno na ulici srečam punco, ki je nikoli prej v življenju nisem srečal in jo naenkrat začnem osvajati?

Po mojih opažanjih in izkušnjah to ne drži. Poznam nekoga ki je dokaj zabaven, hodi naokoli, zunaj je skoraj vsak petek, soboto in svetek, igra harmoniko na raznih veselicah, vedno v družbi in med ljudmi, pa pri svojih 26. še niti do prvega poljuba ni prišel, niti ni videti da bo to sploh kdaj doživel, da bo sploh kdaj imel punco. In na drugi strani takšni kot sem js, ki nimam niti enega prijatelja, pa sem doslej že bil z nekaj puncami.

Klipan, vidim,da je srčiča problema ravno to pri tebi, ker si si to zadal za največji problem,drži? Poglej tastar,saj bo, misliš,da je časovno omejeno, kdaj pride do prvega poljuba, kdaj pride do spolnega odnosa ?Kaj ti bo veliko punc odgovorilo, prekmalu je bilo, čeprav je bilo lepo, drži? Glavo pokonci saj si dedec :pomezik:

Dejc, kdaj si ti doživel prvi poljub, imel prvo punco, prvi spolni odnos? Imaš mogoče tudi ti težave pri navezovanju stikov? Kdaj si se ti v svojem kraju prvič sprehodil s kakšno punco? Ti gre pri puncah, imaš prijateljice, žensko družbo? Ne razumi tega v negativnem smislu, samo sprašujem te in seveda želim, da tudi odgovoriš.

No tista punca, ki sem jo spoznal na netu je bila moja prva v vseh pogledih, torej poljub, kot spolni odnos, bil sem star 17 let :)

Imam več prijateljic, kot pa prijateljev, sem pa lahko rečem srečno samski :sesmejem:
Denimo, moja najboljša prijateljica je ženska, sva enako stara in sva dobesedno od plenic skupaj. Nikoli ni med nama bilo kaj več, kot le prijateljstvo, sva si pa drug drugemo prvi naslov, če je karkoli narobe in se je potrebno zaupati. :)

To pojasni zakaj ne razumeš, kaj skušam povedati oz. zakaj ne dojameš sporočila. Na eno vprašanje pa nisi odgovoril: kdaj si se prvič s kakšno punco kot partnerico sprehodil, se crkljal, poljubljal v domačem kraju?

Kaj naj pojasnim, da nisem razumel? :)

Ja pri 17h s to punco in je bilo prav fino, edina napaka, ki sem jo storil je, da sem takrat dal prijatelje preveč na stranski tir, to mi je še danes žal :'(

Pravim da nekdo, ki je te zadeve izkusil že kot najstnik in ni imel težav z družabnostjo, ne more razumeti ali pa zelo težko razume nekoga, ki ima s tem težave še dolgo v dvajseta leta ali celo še pozneje. Imel si 17 let, ko si našel prvo punco (morda celo tvoja sokrajanka)? Iz tega kar si napisal sklepam, da nisi imel težav pri navezovanju stikov, si družaben, imaš družbo, imaš s kom iti ven, te drugi kam povabijo in si želijo tvoje družbe, imaš prijateljice, očitno si že takrat znal očarati punco, da sta potem postala par. Ja? Tukaj ni bistvo v tem, da bi bile postavljene neke meje kdaj je čas za kaj (tudi ne vem, zakaj vsi to tako razumete in se potem na to obešate). Bistvo je v tem, da če nekdo sploh nima družbe in/ali pri neki starosti še niti do prvega poljuba ni prišel, to nekaj pove. Se strinjaš? Pove, da ima tak osebek (ponavadi edina možna verjetnost) kronične težave pri navezovanju stikov, gre za asocialno osebo, in/ali gre za cagavca, ki ne zna s puncami. Popravi me, če se motim.

Bila je iz okolice LJ, jaz sem pa iz LJ :)

Tudi jaz sem imel včasih tremo pri navezovanju stikov z ljudmi, samo nato sem si rekel, več, kot biti zavrnjen se ne more zgodit, drži? Kakšno opazko pa tudi preživiš, se strinjava? Zdaj ali si asocialen ali ne, jaz te nima pravice sodit, saj te ne poznam, niti nisem strokovnjak na tem področju. Moje mnenje, da se preveč obremenjuješ s tem in si zaradi tega močno napet iz napetosti pa pride tudi do blokad, drži?

Živjo Klipan, ne da se mi quotat po delčkih, smiselno poveži s tvojimi odstavki...

Ne poslušat žensk, ker po večini ne znajo dobro svetovat glede te tematike…vsak moški, ki je dober z ženskam ti bo več koristnega povedal. Če si najprej prijatelj in ti ženska zaupa, potem pa zve, da bi jo rad položil, si izrabil njeno zaupanje…tebi je zaupala kot prijatelju. Ja ok, tudi jaz poznam nekaj takih parov, ampak gre bolj za izjemo, zato opusti tak pristop. Je pa biti direkten na način kot sem ti omenil ena druga stvar kot izlit čustva dekletu, ki ga ne poznaš.

Spoznavanje preko neta se mi zdi zgrešeno in verjetno imam predsodek...oz. spoznal bi koga preko neta zaradi podobnih interesov, mnenj, zaradi pomoči-z marsikom prek tega foruma bi se dobil z veseljem. Ne pa z namenom iskanja partnerice. Tam okrog pri 13letih sem ugotovil, da to ni način zame.

Se ne družim z njima in o stanju težko sodim. Me čudi, da sta intimna. Ena se mi zdi brezvezna (preživel dan z njo…preverjeno nima kakšnih hudih kvalitet, razen tega, da me je enkrat uspela nasmejat-ko se je pod njeno težo zlomil stol), drugo poznam na videz.

Kako bi ogovoril neznanko/neznanca?
http://www.youtube.com/watch?v=wZGenX_Vwk0&list=UU1KPy3cAAj0i0RIFC_SzjMg
http://www.youtube.com/watch?v=aw0zzXAXulg&feature=c4-overview-vl&list=PL3C5DEFE3E73BB9B3
Oni prakticirajo izpostavljanje in večinoma pretiravajo, no ampak lahko vidiš reakcije folka (oz. predvsem žensk v simplepickup), kako deluje to na terenu. 

He,hehe Cheaney dobra šola :sesmejem:

Si dobil moj odgovor?

Dejc, pa saj kako se ne bi obremenjeval s tem. Da pri 27. se še z niti eno punco nisem vsaj družil tukaj, je pri meni porodilo vprašanje, kaj je narobe z mano. Premišljeval sem o tem, če je to ogledalo mojega (ne)družabnega življenja. Premišljeval o tem, ali sem res tako smotan, da si v domačem kraju oz. v bližnji okolici ne znam poiskati družbo in punco. Zase vem da če bi mi nekdo, ki gre že proti 30. rekel, da nima niti enega prijatelja, prijateljice, še nikoli imel punce, bi pomislil da gre za osebo, ki ima očitno neke globje težave in odtod težave pri navezovanju stikov, bodisi prijateljskih, bodisi intimnih, ali kar oboje. V prvi vrsti sem pa to razčiščeval pri sebi, želja po odpravljanju teh težav, zato tudi sekiranje zaradi tega.

Obremenjevanje s tem mi ni povzročalo nekih blokad, vsaj ne v smislu da bi zaradi tega pred drugimi bil nekaj napet. So pa seveda v moji glavi švigale razne misli. Misli pa menim, da mi zaenkrat nihče ne zna brati.  :sesmejem:

Vidim, da se ti s takimi težavami nisi soočal tja globoko v dvajseta leta, pa zato ne moreš razumeti.

Evo, pa enako sva stara :sesmejem: :sesmejem:

Ja, očitno imaš prav!! Tastar, pejt med ljudi, to ti tupimo vsi!! Povej, zakaj imaš tako mnenje, da ne moreš navezat stika?

(Hehe, pfff žal ne, Dejc. Pa sem že domneval, da ti nisi prejel. Če se ti bo dalo šeenkrat odpisat si shrani še v word za vsak slučaj  ;D )

O tem bi se dalo razpravljati. Trenutno js ne vem, kaj bi s tisto punco (v kolikor bo navezovanje stika uspešno) raje imel: le prijateljstvo, ali tudi kaj več. Mogoče se bojim tega, da bi se z njo opekel oz. da bi se z njo spustil v zvezo, pa bi se čez nekaj mesecev že razšla.

Si bil pa zgoden.  :) Js sm s tem začel pri 19. In sem mislil, kako enostavno bo. Sem hitro naletel na blokade. Le tega ne vem, ali so te blokade bile le v moji glavi, ali pa je šlo za upravičeno blokiranost.

Cheaney evo sedaj, pa zagotovo imaš :sesmejem:

Klipan, poglej, dokler ne probaš juhe, kakšen okus ima ne veš, ali je dobra ali ne, drži? Jaz ti priporočam, da se le držiš stikov s tole punco in boš videl, najprej se morata dobit, da lahko kaj naprej sklepaš, drži? :pomezik:

Sem kar nekaj časa hodil med ljudi, toda je bilo navezovanje stikov neuspešno. Npr. sem naletel na skupino ljudi, ki jih nikoli prej nisem videl, js pa brez pojma kako naj se vključim v njihovo družbo. Na koncu sem sam pil tisto pijačo, plačal in samo še bolj zabediran odšel domov. Ko mi pa že kdaj vsaj malo uspe s kom pokramljati, se iz tega ne izcimi kakšno trajnejše dolgoročno druženje ali prijateljstvo.

PS: a si Cheaneyju pisal sporočilo, pa nisi označil naj sporočilo tudi tebi shrani v predal?

Ja pozabil sem označit  ;D

No, zakaj pa iz tega kramljanja ne potegneš, kaj več? Te je strah?

Upam da se bo odvijalo v želeni smeri. Kaže da gre za dokaj nezaupljivo punco, pravi da se je že enkrat opekla, ko je tako z nekom navezovala stik in da se noče še enkrat.

No, potem sta dve podobni dušici za skupaj :sesmejem:

Dva pluska skupaj, ja kaj hočeš boljšega? :sesmejem:

le korajžno!! :oki:

Zmanjka materiala za pogovor, ali pa vsi vidimo da nimamo kaj dosti skupnega in se zato ne moremo pogovarjati naprej, včasih se tudi oni umaknejo iz moje družbe. Ko sem nazadnje bil zunaj, sem tam srečal sošolko iz paralelke. Sva pričela klepetati, nato pa je ona šla stran z besedami, da ne more ves čas biti samo pri eni osebi in da prav tako tudi js ne morem, ker da s tem dajem vtis kot da sem prilepljen na človeka.

Ampak bojda se nasprotja privlačijo.  :unsure: :)

Ja + in -, naj bi dala +, samo to je tako, magnet tudi izgubu svojo magnetnost, drži?  :pomezik:

- in + dasta - , vsaj v matematiki.

Jap, pri matematiki je tako, samo to je že abstraktno razmišljanje :)
 
Jaz ti svetujem, da s tole punco poizkusi, več, kot NE, ti ne bo rekla!! :kadim:

Bom videl, kaj bo. Se pustim presenetit.

Sem pa še vedno mnenja, da določene okoliščine nekaj povedo o človeku. Z drugimi besedami, da je neko stanje ogledalo nečesa.

Tako je, pojdita počasi, s časom se bo vse zbistrilo :clap:

Klipan, si danes kaj boljše volje? :)

Kako gre navezovanje stikov, je že kakšna žička povezana? :sesmejem:

Dejc, sva midva telepatsko povezana? Grem pogledat na forum, če je kdo kaj novega napisal in res, vidim da si se oglasil.  :)
Navezovanje stikov, misliš nasplošno ali glede punc?
Sicer pa kaže da imam prav, sem na netu bral o socialnih veščinah, navezovanju stikov ipd. in piše, da če nekdo nima socialnega kroga, nima s kom iti ven, na ulici pa ne pride dlje kot do "Živjo", to dosti pove o sposobnostih navezovanja stikov in komuniciranja pri taki osebi.

Heheheh, očitno sva res  :sesmejem:

Mislil sem glede te dotične punce, kako kaj napredujeta? Je že kaj bolj odprta ali še vedno bolj, kot ne tiplje?
Lej, socialnih veščin se lahko tudi naučiš, dokazano!! Svetujem ti,da ne prebiraš preveč takšnih zadev, ker si potem dodatno zatolčen, pri tebi bi prej rekel,da si bolj sramežljiv in se bojiš, kako boš izpadel v družbi, drži?

Še vedno tipa.

Problem je da ne vem, kako naj se vključim v skupino ljudi, ki je ne poznam.

No, pomembno je, da tipa, da ni pri miru :pomezik:

Samo vidiš, recimo tule preko foruma si kar zgovoren, torej strah te je, kakšna bo povratna reakcija, ko z nekom navezuješ stike, drži? Česa točno te je strah povej, ok? :oki:

Ni mi problem biti zgovoren na forumu, ker to je virtuala. Zunaj pa imaš ljudi pred sabo in oni tebe pred sabo. Ne vem, kako naj se vključim v skupino ljudi, ki jih ne poznam. Tudi ne vem kako vzpostaviti trajne stike, prijateljstvo. Doslej dlje kot do poznanstva ni šlo.

No, kaj pa, če bi si zamislil, da je človek, ki stoji pred teboj v bistvu na forumu? Bi to šlo? Star si 27 let, madonca dec, nekaj te je zagotovo skupaj, ja kaj se pa toliko bremzaš? Po mojem je problem, ker si si vcepil v glavo, da ne znaš iti naprej in imaš zavoro, se strinjava? Ker glej, nekega pravega recepta, kako navezati stike ni, kako ti je pa denimo, ko greš v trgovino, ali pa na kavo, kako se počutiš?

Če bi preko foruma spoznal nekoga, pa bi se potem zmenili, da se dobimo na pijači, to mi ne bi bil problem. Problem je, kako zunaj v živo sklepati prijateljstva, dolgoročne in trajne stike. Pa pri teh ki jih spoznam preko neta je potem problem, da nimamo rednih stikov, predvsem zaradi razdalje (živimo po 100 in več km narazen).

Ne bi rekel, da sem si v glavo vcepil, da ne znam iti naprej. Bolj to da ne vem, kako zadevo speljati da bi šlo naprej. Ko sem kje zunaj med ljudmi, se sploh ne znajdem.

Ko grem v trgovino me zabedira, če na poti do tja in nazaj, in/ali v trgovini vidim kakšen par. Takrat me popade zavist.

V lokale pa ne hodim.

Hm... Ja glej, opazuj ljudi okoli sebe, misliš, da boš kar takoj zavrnjen, če nekoga ogovoriš, če se mu nasmeješ, če ga pogledaš? Ah, daj no!!

Ok, vidiš par, mogoče sta, mogoče nista srečna, dostikrat je to samo fasada, drži? Zakaj te zabedira, zato, ker ti nimaš partnerice? Saj jo boš našel, samo sprosti se, to je pri tebi glavni problem, nisi sproščen, bojiš se zavrnitve, bojiš se, kaj bo! Ja, kaj, če pa bit? Pojedli te ne bodo, tepli tudi 99.9% ne, torej, kje je problem? Saj si bister fant! :pomezik:

Saj to, ne vem kje je problem. In ker ne vem kje tiči vzrok, tudi ne vem kje začeti to reševati. Mogoče se tebi to ne zdi nič takega. Verjemi, meni kar predstavlja psihično breme.

Verjamem, da ti predstavlja breme!

Si šel mogoče do psihiatra na pogovor, ali pa psihologa?

Tudi o tem sem že razmišljal, toda mi ne uspe zbrati volje in poiskati pomoč. Vem, da bi to moral čimprej začeti reševati, toda kaj ko večino časa (vsaj 95% časa) ne čutim te potrebe.

Evo res imava telepatijo :sesmejem:

Glej priporačal bi ti obisk, pa ne iz vidika, da te pričnejo s tabletami filati, ampak iz vidika terapije, torej prej bi na tvojem mestu obiskal psihologa, nima te biti česa strah, samo pogovor, ok?

Psihologa ali psihoterapevta?

Najprej psihologa, da definirata situacijo, nato pa psihoterapija, ker verjemi kemije ti ne priporočam, pa menim,da tudi kaj veliko ne bi pomagala, ok? Kemija ni za navezovanje stikov z ljudmi, moramo biti sposobni se spopasti z življenjem brez kemije! Res je, včasih je potrebno možgane poservisirati s kemijo, ker zaradi preobremenitve zakuhajo. Sam sem depresivc in imam panično motnjo, lahko rečem, da brez kemije ne bi oz. bi težko šlo, večino pa je prineslo delo na samem sebi, šport, ter druženje, 4 stene so pekel, če me razumeš, kaj hočem povedat.... :pomezik:

Zdaj pa res več ne vem, kje začeti. Zapis iz ene druge teme:

Čakaj, zakaj bi pa nekdo obvestil organe pregona??? ???

Ko sem ji do potankosti napisal, kaj me muči, mi je napisala da bo v tem primeru primorana prekiniti načelo zaupnosti in obvestiti ustrezne organe. Edino kar mi pade na pamet, so to organi pregona.

Zakaj že? Saj, če imaš težave z navezovanjem stikov, ne vem, kaj bi tu počela policija :ne:

Glede hospitalizacije je pa takole, če nisi sebi ali drugim nevaren in da se to da jasno dokazati, te prisilno hospitalizirati NE smejo, ok? Tega se ne rabiš bati!! Res ne, mislim, to mi je malo čudno, da ti je to rekla :jok:

Saj po tem, kar sta napisali taja1 in Aslan, tiste psihologinje ne jemljem več resno, pa tudi že kar nekaj časa nazaj sem ji nehal pisati.
Zato pa imam sedaj pomisleke, če je psiholog pravi naslov.

Poglej, menim, da na podlagi te slabe izkušnje ni potrebe, po tem, da vse psihologe mečeš v isti koš, ok?
Lahko je z organi mislila na CSD, samo tudi v tem primeru ne vidim, kaj bi CSD imel s tem?? :ne:
Klipan, kdaj si bil nazadnje med ljudmi?

Kaj vse sem šteje?

Da si se dobil z nekom na pijači, da si bil v trgovini in si s kom spregovoril, si bil ne vem v kinu, kakšni tekmi, gledališču, sprehodu, to sem mislil? Si udeležil kakšne prireditve?

Nazadnje sem bil v trgovini včeraj, tam sem spregovoril s prodajalko na blagajni.  :)
Sicer pa sem tako nazadnje zunaj bil prejšnji teden, ko sem šel nekaj fotografirat. Sam sem šel tja, sam sem bil tam in sam sem se vrnil domov.

No in kako je prodajlka reagirala? :pomezik:

Je bila "šokirana", ali je bila vesela, da si jo ogovoril? No fotografiranje je tvoj hobi, predvidevam?

Prodajalka: "9 evrov, 44 centov."
Js: "Mogoče imam 44 centov drobiža."
...
Prodajalka: "En evro vam vrnem, hvala. Nasvidenje."
Js: "Nasvidenje."

Ni šlo za enega tistih pogovorov, ko h nekomu pristopiš in ga ogovoriš.
Fotografiranje pa je moj hobi.

Aha, torej formalnosti pač.... no fotografiranje ti je lahko vrhunska stvar za srečevanje ljudi, pomešaj se med množico, ja ni hudir, da se ne bo kdo našel in te sam povprašal, kaj slikaš, kakšen aparat imaš, itd, drži? Izkoristi to, se udeležuješ kakšnih srečanj fotografov, glede na to, da je to tvoj hobi predvidevam, da imaš kar lepo in zanimivo zbirko fotografij? :pomezik:

Doslej se mi še ni zgodilo, da bi med fotografiranjem navezal kakšne prijateljske, trajne stike. Le enkrat se mi je zgodilo, da sem tako navezal stik, toda spet s temi ljudmi nimam stalnih stikov. Po tistem se nismo več srečali. To je pri meni problem, kako z ljudmi vzpostaviti odnos, ki ne bi bilo zgolj samo poznanstvo. Lahko rečem, da imam veliko znancev, toda niti enega prijatelja.

Imaš številke od teh znancev? Ja madonca, pokliči koga, pa pejta magari na pir, vprašaj ga kaj o njegovih fotografijah, aparatu itd, mislim, da imate veliko skupnih točk. Se motim?

Sem jih že vabil, pa nič. Eden od njih se je odselil, ni zdaj več tukaj, drugi kljub temu da je rekel, da me bo kdaj povabil s seboj, se nikoli ne javi, tretji je pa našel punco, tako da... Pa pri tem tretjem že prej kljub mojim pobudam ni nikoli prišlo do druženja.
Dejc, mislim da ta najin dialog ne bo rešil problema. Sploh sva si glede tega različna. Ti si že kot najstnik šel preko tega, si se naučil vključiti v družbo, imaš družbo, imaš s kom iti ven itd. Js se nekaj trudim, toda tistih tapravih, želenih rezultatov ni. Sem navezal stik z osebo, ki je tudi na tem forumu, ima enake ali še večje težave kot js, nekaj poskuša, toda spet je vse samo občasno videvanje.

Hm.... misliš, da stvari ne bova prišla do dna? Kolikokrat pokličeš koga?

Na FB jih imam. Sem mnoge že večkrat kam povabil, dal pobudo, toda ni bilo zanimanja.

Hm, dragi prijatelj, res mi je hudo zate, nekako iščem način, kako bi ti lahko pomagal, kaj te veseli v življenju?

Klipan, kako smo danes? :pomezik:

V redu sem  :) Kad sam bio mali, pojeo sam CD ploču, ali mi srećom ništa nije bilo... nije bilo... nije bilo... nije bilo... nije bilo...  :sesmejem:

Heheheh, evo to vidiš, čim je pesem na ustnicah, pomeni, da je dobro, me veseli :pomezik:

Kaj novega pri otipavanju s strani nežnejšega spola? :sesmejem:

Zdaj sem pa bil malce oster, namreč sem ji že 4. ali 5. poslal svoj mail.

Hej, oprosti, sem bil odsoten, pa nisem koj odpisal....

Kaj pa je bilo? :kadim:

Ojla, kako smo na to sivo nedeljo?

Se kar bolje počutim, odkar sem na tem forumu spoznal osebo, s katero se res lahko o čem pogovarjam.  :)