FORUM Nebojse.si

Živjo,
za zdaj le na hitro, zvečer pa malo bolj v miru našišem kaj več...

Mislim oz. upam, da se te dni srečujem z derealizacijo. AMPAK, ne občutim, da bi imela trenutno kaj stresnega. Pred dvemi tedni sem imela, ampak zdaj je šlo vse mimo, meni pa kar ne mine. Saj je to derealizacija, kajne: obutek, da ne veš kje si, kot da se ne zavedaš kaj se dogaja okrog tebe, vse gre tako hitro mimo, ko govorim z otroci se mi zdi, da sploh ne vem kaj govorim, kaj sem z njimi govorila pred 5imi minutami. Je to to?

Hvala za1x

lp,
sheila

Pozdravljena,

sama trpim za isto zadevo že več kot pol leta  :( zdravim se z antidepresivi, vendar vedno bolj sem prepričana da je nekaj drugega narobe, tako zelo sem utrujena, samo spala bi cele dneve, omotična sem, nimam volje do ničesar, občutek da sem tu in hkrati me ni, kot da sem zavita v neko meglo. Pred začetkom zdravljena sem imela nekaj paničnih napadov, ti so sedaj izginili, vendar ta derealizacija še kar vztraja  :(

jst sm mel iste probleme. ne mislit na to in bo izginilo. usaj meni je mozgani so narejeni za druge stvari niso za ocenjevanje in preverjanje samega sebe. tu je problem.
LP