FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,

Po stirih letih brez jemanja ADjev, sem zdaj deset dni spet na cipramilu in helexih. Stanje je zelo spremenljivo, kak dan lahko funkcioniram, dan kot je danes pa spet ne. Sem strasno nemirna, ne morem se skoncentrirat, v glavnem obupno se pocutim. Strah me je da vec ne bom zdrzala, cisto sem obupana. Veceri so ponavadi boljsi in takrat celo funkcioniram...drugace pa hodim po svetu kot robot. Zdravnica mi je rekla naj si pomagam s helexi dokler mi zdravila ne zagrabijo. S teh helexov se tako zelo bojim. Ne dajem tega skozi prvic, zbolela sem ze cetrtic, pa ni zato nic lazje, se tezje mi je, ker vem kako dolgo vse to traja. Prosim za bilokaksno vzpodbudo, kako ste sami to prezivljali,se zamotili, kaj ste poceli...imam dve leti in pol staro puncko ki je polna energije, jaz pa se samo zvecer, ko malo pridem k sebi lahko ukvarjam z njo. grozno. jaz takih muk v zivljenju se nisem dozivljala kot jih trenutno. Tu in tam mi zasvetijo kake lucke ko si recem sej bom, zmorem, premagala bom, potem pa pridejo vse tiste misli hudobne ki me tuckajo nazaj...kako si naj pomagam?

Pozdravljena Neverjetna.

Glede na to, da se ti ponovitev dogaja že četrtič,
je lahko olajševalna misel ta, da veš, da začetna faza uvajanja AD kmalu mine.
Bolj postopoma kot uvajaš AD manj je stranskih učinkov.

Ne imej slabe vesti zaradi hčerkce ... Vsi mi imamo pravico biti bolni, imeti čas zase ...
Saj ne bo tako zavedno - gre le za prehodno fazo v kateri ti je težko.
Otroci veliko razumejo in kadar smo mame bolne ali utrujene ali rabimo počitek..
je prav da jim to povemo na tak ali drugačen način.

Morda bi bilo fajn razmisliti o tem kaj te vedno znova pripelje na to točko kjer si sedaj?
Odkriti sprožilce tesobe ali depresivnosti in skozi čas v prihodnje poskusiti kaj spremeniti v
svojem življenju. Spremeniti na način, da bo življenje tebi prijetnejše.
Za tovrstno raziskovanje ti (poleg obiskov psihiatra, ki ti predpiše AD) priporočam tudi redno psihoterapijo.

Rada uporabim staro budistično modrost "TUDI TO BO MINILO" ...
ne glede na to kaj se nam dogaja - dobro ali slabo - minilo bo!
Meni je to v pomoč kadar so dnevi težki ali kadar se počutim ujeta v neljubo situacijo ...

 :rozicodam:

Neverjetna
Ne daj se. Vztrajaj, je pa danes nekaj v zraku. Ne znam se postaviti v tvojo kožo, ko moraš skrbeti še za svojo punčko. Dobre ste, da to zmorete  :clap: Sam sem se cel dan pobiral, mi je uspelo brez Helexa :oki: samo še enkrat ne bo šlo. Sicer pa da Aslan najboljše nasvete :clap:

drži se, vso srečo ti želim - fajt

neverjetna, sedaj, ko tudi sama dajem čez prej te down faze, kot kaj drugega te tako razumem. velikokrat mam občutek, da ne znam čisto nič, da sem nula. kar nekaj. no, danes pa me je rešilo pobiranje orehov. nisem si mislila, da bo tako zabavno...kot kak šport je bilo, lovila sem jih po cesti, medtem, ko jih je mož otresal in z metlo dajala h kraj, da jih niso pofurali avti. prej je izgledalo, da težkim mislim ne bo konca in občutkom o sami sebi, da sem nula.

včasih enostavno kaj pride, da te potegne ven, takih zadev, ki te vlečejo ven se skušaj oprijeti. ne očitaj si, ker nisi sama kriva in nisi sama izbrala, da se ti to dogaja, zato občutke krivde daj v kraj. in res je, premagala boš to. Bogu hvala za krasne svojce, ki nas imajo radi takšne kot smo in nas v takih trenutkih podpirajo. tega se veseli in to ceni.



drži se.


maja

Mogoče pa so ravno PADCI in PONOVITVE nujni da stopimo iz RUTINE in začnemo spoznavati sebe.
V tem trenutku res nimaš ne moči ne volje kakorkoli se spoprijeti z vsem kar se je SPET zgrnilo nate,
ampak kot sama ugotavljaš VSEENO so nihanja in se stanje dnevno niha. Torej, 100% bo slo na bolje
ampak v prvi fazi samo s pomočjo ZDRAVIL za katere čakaš da primejo. Ko bo počutje popravilo ampak
IZKLJUČNO zaradi ADjev, potem boš morala zavihati rokave in ugotoviti KAJ je bilo vzrok za vse ponovitve prej in tudi za to , ki se je pojavila po 4 letih. Potem pa z pomočjo psihoterapije se naučiti prepoznavati in premagovati TO kar sedaj počneš z pomočjo ADjev in HELEXOV. IN ko boš imela dovolj izkušenj kako to premagati pa postopno zmanjševanje ADjev in ko se bodo simptomi ki jih nihče od nas ne mara vrnili, jih boš z pomočjo znanj in izkušenj ki si jih pridobila pri PSIHOTERAPIJI poskušala obvladati. Ali bo to trajalo 1 mesec, 1 leto ali pa 10 let je odvisno predvsem od tebe v kolikšni meri si se pripravljena spoprijeti s sabo in spremembami ki  so NUJNE da se lahko kaj obrne.

Hvala vsem ki me podpirate, ampak je zelo tezko. Vsak dan komaj cakam vecer, ker takrat se pocutim bolje, ne vem al resnicno bolje al zato ker grem spat in je se en dan borbe za mano. Sem pa zelo nestrpna, kdaj bo ze boljse in pride trenutek ko cist obupam. takrat pride v mene taka sila da ne znam opisat. Na nic druga ne morem mislit, ne pogovarjat o cemerkoli kot o tem, ne znam izklopit razen zvecer ko ze pogledam kako oddajo in jo resnicno gledam in kapiram. Strah me je teh helexov, ker sem iz o,25 prisla ze na o, 50 ampak brez njih ne zmorem. danes je 11 dan ko jemljem ad...tezko cakam trenutek ko bodo prijeli, ce bodo. muke...

neverjetna, bo bolje! nobeno zlo ne traja večno, niti zelo dolgo! boš videla, da bo minilo.


maja

HEJ,

dajte mi povedat, zakaj me tako zelo pece telo? ne non stop, ko postanem malo bolj nervozna ali pa utrujena me zacne, polek tega imam tudi drisko, takoj ko kaj pojem, sem ze na straniscu. Obcasno me tudi zebe...a mi lahko kdo pove kako je s temi helexi? zjutraj vzamem 0,50 in potem ce ni sile nic vec ali pa 0,25. je to kaj nevarnega? zdravnica pravi da naj brez skrbi to jemljem dokler adji ne bodo prijeli. polek vsega imam se antibiotike ki jih morem jest, tak da sem polna samih tablet, jem pa zelo malo.

Hojla Neverjetna!Kako si? :rozicodam:                                                                                                                       

hej, moni...

Moje stanje se ni se nic izboljšalo, borim se vsak dan posebej, jutra so katastrofa, nevzdrzna, v postelji v pojster kricim in potem se nekak postavim na noge. cez dan potem nekak zlaufa, a tezko, zvecer pa boljse. pa ti kako si? vceraj sem bila na psih v mariboru, ker mi je bila taka sila, so se lepo z mano pogovorili, da pac zdaj morem jest helexxe, da druge resitve trenutno ni, dokler ne primejo adji. danes se mi zdi da sem kar malo zadeta od teh helexov, ceprav nimam neke doze, 0,50. strah me je vsakega dne kaj me caka, sploh si ne znam predstavljat da bo kdaj res boljse. jutri bo 14 dni kar jemljem cipramil...

Hojla neverjetna!
Vem,da ti je hudo,vendar bo minilo.Ne skrbi za helex,ko ti bo boljše ga boš počasi opustila.Nisi sama v tem dreku,veliko nas je tu gor takih,ki se borimo iz dneva v dan,zato pa imamo ta forum da nam je malo lažje.Kar pogumno naprej,mirno noč in lepe sanje. :pomezik:

hej, moni

kako si kaj? kaj pocnes kaj? kaksno je stanje pri tebi? joj ko bi vsak dan bil tak kot je moj danes, ko se bolje pocutim, sem se pa zelo nesigurna, ker tako niha to moje razpolozenje, da se sploh ne upam veselit, ker je ze jutri lahko spet kriza. napisi mi kaj...

Hej neverjetna!
Odlično,pa je le prišel dan,ko ti je boljše,bodi vesela takšnih dni bo zmeraj več :wav:,ko bo hudo se spomni teh dni in si reči bo boljše,zmorem.Pri meni je danes majčkeno slabše,vem pa da bo že kmalu boljše,če se smilim sama sebi je še hujše,tako,da POGOMNO NAPREJ! :pomezik:

hej, moni

zakaj pa je danes spet tako slabo? sploh nic ne morem, cist sem out...pa vceraj je bilo tako zelo vredu. si sama to delam, al to tak je? kako se ti pocutis? daj povej mi kaj pocnes cez dan? jaz opazam da ce sem doma je dosti slabse, kot pa ce grem v sluzbo...joj samo da bo mimo ze ta pekel, vcasih imam obcutek da ne bom vec dolgo zmogla.

Pozdravljena,
seveda boš zmogla. En star rek pravi, da nobena žival ne zmore potrpeti toliko kot človek. Glej, danes je vreme čisto na tleh. Če nimaš visokega pritiska, to nikakor ne more vplivati nate dobro. Dovoli si slabše počutje, naspi se in ne zahtevaj od sebe več, ko osnovno osebno higieno in potruditi se, da nekaj malega pripraviš za jesti in to tudi poješ.

Vse bo dobro, verjemi.
Pozdrav, Sandra

Pozdravljena, sandra...

hvala za vzpodbudo, pac je naporno to nihanje razpolozenje, ko mislim eto gotovo je, super sem, me ze nasljednji dan spet vrze nazaj...in to zelo tezko prenesem...a imas kaksne izkusnje s tem? Je pa res da je danes vreme adijo in ocitno zato tudi moja bolezen toliko bolj izrazita,
bodi lepo. lep dan in hvala

Hej,neverjetna
Boš zmogla,pridejo dnevi,ko je grozno,danes je tak dan tudi meni je hudo.Jaz dopoldan čuvam punčko staro leto in pol,se z njo igram,grem na sprehod pa nekako gre,če mi je res grozno pride prijateljica in je zraven naju.Danes sem skoz tesnobna,ker se sekiram za naslednji teden.Imam en zd.pregled pa me je groza,ker se ne upam peljat z javnim prevozom,bojim se da bom dobila panični napad.Če se peljem z avtom je ok,ker lahko ustavim kjerkoli,avto pa mož rabi za v službo.Res grozno ne upam na vlak ali avtobus,če samo pomislim na to se že približuje panika.Ima kdo podobne težave? Hvala in lep pozdrav.

hej,moni...

teh zadev s paniko ne poznam tako dobro, ceprav sem panicni napad ze dozivela, jaz imam boj z depresijo in tesnobo...kaj pa ce bi sel nekdo s tabo na ta pregled..kaksna prijateljica, bi ti bilo spet tako tezko? ali pa da gres s taxijem? ali pa da te nekdo pelje? sej moznosti imas dosti. kako si drugace danes? jaz se mantram in z dneva v dan...samo stejem kdaj bo adji prijeli.

hej nevejetna!
Zdaj sem se mal umirila,ker si bo mož vzel dopust in me peljal na pregled,mi je pa grozno ZAKAJne upam sama na bus ali vlak.Vse to sem že dvakrat dala skoz pa se je spet vrnilo,upam,da se kmalu rešim tega strahu,rada bi živela normalno.Kako pa si kaj ti te dni? :seznojim:

 dajte mi malo pomagat...

22 tablet cipramila je za mano, moje pocutje pa vsak dan slabse, vedno vec crnih misli, tesnob, obcutka da se mi bo zmesalo...kako si naj pomagam? razmisljam o zdravljenju v bolnisnici, a doma imam krasno malo puncko ki me potrebuje, ceprav ji nic kaj ne morem dajat v stanju v katerem sem. ce tako pomislim, ze od zjutraj imam v glavi samo crne scenaarije, vse negativno in tako se vlece potem v cel dan, zato obupujem, dobivam napade tesnobe, obcutki v glavi so kot da mi jo bo razneslo. klicala sem psihiatrinjo, katera mi je svetovala naj dvignem dozo na 40 mg...zdaj pa se nekaj...zakaj nimam nobenih obcutkov? sem kot robot, najbolj me je strah ker ne cutim do otroka, za katerega sem vedno trepetala, se sekirala, strah me je bilo vsega da se ji kaj zgodi....teh obcutkov nimam vec. ker? kaj se mi dogaja ljudje? a obstaja sploh pot iz tega? sem v nekem labirintu... :'(

hej neverjetna tri tedne jemlješ AD ,veš ne pride tako hitro do izboljšanja,nočem te strašit nekaterim primejo šele po dveh treh mesecih,prisili se in pojdi v naravo z možem in punčko zdaj so krasni dnevi,počutje je takoj boljše ali pokliči prijateljico in pojdi na kavo,ne preveč študirat kdaj bojo prijeli AD,ko je najbolj grozno vzemi pomirjevalo,veliko nas je takšnih kot ti,borimo se,bo pa tudi za nas posijalo sonce.Mirno noč ti želim :oki:

Neverjetna, trenutno si v fazi ko ti AD prijemljejo, niso pa še prijeli in posledica so težave,
ki se ti pojavljajo.
AD začne delovat, ko boš na polni dozi že nekaj časa, saj si verjetno prebrala,
da je zato potrebno 6-8 tednov, res da nekaterim primejo prej, smo pač različni.
Potrudi se prebrodit to krizo, pomagaj si s kakšnim pomirjevalom in poskušaj
naredit tako kot ti je napisala Moni... :oki:
Tvoji občutki so posledica stranskih učinkov, ko se bo pa telo umirilo, bodo prišli nazaj,
ker bo tudi tvoje počutje boljše...
Priporočam ti, da se morda priključiš kakšni skupini za samopoč, da ti bo lažje...

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

Glede na to, da se ti je stanje ponovilo, se pravi, da si neke vrste povratnik, ti svetujem,
da bi poleg jemanja AD šla na kakšno terapijo, ker AD so samo "pomoč", da se postavimo na noge,
da zmoremo kolikor toliko fukcionirat, je pa pri vsem tem nujno potrebno odstranit vzroke, ki so nas v to situacijo pripeljali in to je psihoterapija...verjemi, meni je zelo pomagala, naučila sem se
obvladovat zadeve in danes živim polno življenje, kljub temu, da sem precej obremenjena...
doživim tudi kakšen padec, kakšen slab dan, vendar uspem s pomočjo znanja vse to lepo obvladat.

Drži se in ne obupaj...delaj korake in tudi ti boš uspela... :rozicodam:

Neverjetna,

tudi z moje strani en  :rozicodam: in virtualni objem v upanju, da se lahko zavedaš, da te lahko ima tudi nekdo rad in te razume...čeprav je daleč! Kot sotrpinki, vem, da vsaka moralna podpora in lepa misel dobro dene, zato ti svetujem, da še naprej verjameš/zaupaš svoji notranji moči in se boriš za boljše jutro...in ne samo večer! Skušaj si organizirat in oblikovat dan tako, da se boš zavedala njegove topline tudi čez dan, zvečer pa si privošči toplo kopel s sivko, melisin čaj in termofor za tople noge..kaj praviš?

Crtaj se! :pomezik: To je meni največjo merilo, po 9 -ih letih boja....


                                           Dušica