FORUM Nebojse.si

Doma sem  in res ne razumem ostale kako lahko upravljajo službo pa še depresijo, imam 22 let pa sem se morala pod nujno preselit stran od domačih, neka gospa me je celo pohvalila, da je malo možno  takih ljudi danes, da se lahko pri 22 preseliš in samostojno živiš, že pri 22 letih no jaz se preselila pri 21 in samostojno, kakor jaz poznam mlade ljudi so večina po žurkah in še ne delajo, nisi resni ,nimajo nobenih skrbi, ne tok velikih kot jaz, oče mi je rekel, ker sva še malo v stikih, da pri mladih letih ne veš še kako se živi, da se moraš naučit, gre mi pa vedno pred očmi denar, imam srednjo šolo res je samo kako bi v teh časih kaj našla zase sploh če se večina časa ful utrudim od napora pa ne zmorem nič naredit, res se posvetila delu doma za poleg , da nekaj malega prispevam glede na to koliko sem mesečno prispevala ni bilo dovolj, mam fanta mi pravi, da naj se ne sekiram, jaz se pa ful sekiram rada bi pomagala tudi glede denarja, niti ne predstavljam si kako bi sama živela , z mojo depresijo ne bi mogla biti sama, če ne bi imela podporo mi ne bi uspelo, zdej pa kako se izboriti neko normalno življenje???

Pri teh letih?


Kakor gledam okoli mladi pri 22 hmm večina imaš take, da imajo vse sei jim itak dajo vse starši, nekateri se res ne sekirajo. Kot mlad se še iščeš kaj ti je všeč, kaj ti ni všeč, kaj bi rad v življenju počel, jaz vem kaj rada počnem ampak v zvezi s tem ni nobene službe. Bistvo tega težko je najti službo zame sploh tako, k bi te veselila. Ko imam depresijo včasih imam voljo, velik volje samo do tistih stvari k jih rada delam in včasih pretiravam z dejavnostjo nekaj melega zaslužim, ker je premalo, ker ne morem velik pomagat me obremenjuje to, še vedno iščem kako bi le lahko bolj pomagala prispevala kaj.

Nekatere punce živijo na računu drugih pa jih ne moti jaz pa čez dan moram nekaj počet sploh pa bi rada fanta izbremenila pa mu pomagala kakor bi mogla, da bi občutila neko zadovoljstvo, tko jo pa ne ....tko pa samo razmišljam kaj bi bilo če ostanem sama kako bi zmogla če zdej ne morem  pomisli pomisli jaooo nasvet kako delovati z depresijo?? Hm kar se tiče tablet sem na 5 mg sem bolje sam energije nimam ves čas utrujena in lena , verjetno bom še na tej dozi. Dajte mi prosim pomagat kako naj to rešim, k me bremeni?


Ne morem narediti nič, samo tiste stvari delam k me veselijo pa še pri tistih je odvisno kaj, zmanjšala sem dozo tablet in jem že tri tedne polovičko je v redu počutje ampak, da bi se kaj spravila počet zato, ker je nujno nekaj naredit ne morem, zelo malo stvari naredim čez dan, premalo.  :'( :'(


Naprimer tiste stvari k me veselijo se ne ,da vsak mesec zaslužiti s tem, torej je lahko le kot hobi, mene pa to neizmerno veseli. Potem pomisliš kaj bi še lahko delal? Če ne moreš čez mesec skozi priti s tem v katerih stvareh uživaš, druge stvari pa me večina ne veselijo tok, kaj pa pol naredit. To me grozno bremeni kaj naredit? Sem še enkrat sem napisala, ker se sprašujem ves ta čas ampak nikoli se nisem lotila pisati o tem potem sem pa enkrat prišla sem pa sem začela pisati pa me zanima če ima kdo kakšen nasvet zame, ker sem res veliko o tem razmišljala, pa nič našla kje naj bi začela.  Našla sem kaj me veseli, to mi ni problem, to je pozitivno in tako tudi deluje name ampak včasih pretiravam prav zaradi tega, ker bi rada kaj naredila, pomagala nekaj več in ker se trudim res cel dan in sem trmasta zelo, da včasih še ponoči zvečer ne morem zaspat in delam, da nekaj malega prispevam ampak je zelo zelo malo skoraj nič , včasih res pretiram s tem in potem nemogoče, da bi še kakšno stvar naredila še poleg, me utrudi. Po eni strani bi rada zelo pomagala po drugi strani pa ne želim pretiravat.

Ojla Skrivnostna

Ne obupuj si šele na začetku klanca, ki se mu pravi življenje. Glej, tisto zmanjševanje doze, verjetno brez posveta ni ravno najboljša ideja. Kaj pa te res veseli v življenju, kaj bi počela? Sam sem že kar daleč splezal po tem klancu, ki sem ga omenil, pa ti povem iskreno, da ne delam tisto kar me veseli. So pa drobni trenutki tudi v najbolj zoprnem delu, ki ti dajo neko zadoščenje, vsaj malo.
Da ti ne utrujam preveč bi zaključil z mislijo velikega človeka Forresta Gumpa:
Life is like a box of chocolates, you never know what you're gonna get  ;D
Nasmejva se danes, jutri bo verjetno bolje, upajva.
lep večer ti želim

ne vem kaj naj naredim.

Začetek klanca in zmedena

Jutro Skrivnostna
Samo ne obupati. Veš, če prvič ne spelješ v klanec, ni panike, poskusi znova. Našla si nekaj kar te veseli, no to je že neka podlaga. Imaš fanta, ki ti je v oporo in te razume. Torej imaš vse. Ostalo so materialne stvari s katerimi se v življenju obdajamo, na koncu pridemo do tega, da to nič ne šteje. Predvsem najdi svoj mir, svoj kotiček nekje v naravi ob vodi, kamor se lahko umakneš. Če nočeš samote, imaš ramo na katero se lahko nasloniš. Imaš nas na forumu, ki te razumemo in te podpiramo. Predvsem si mlada, vse je še pred teboj, verjemi.

lep dan  :)

Hvala ni lahko se pa zavedam, da še nimam moči, da bi poskusila službo najti, da bi več naredila, več stvari doma, me omejuje, me je še presneto strah, sem pisala spec. psihoterapije transakcijske analize
 in mi rekla, da imam ogromno strahov. Če ti povem v prispodobi, je nekako takole: Si vi Sloveniji, razmišljaš pa kako bo težko, ko boš, če boš kdaj slučajno v Avstraliji. Tako mi je napisala.  :(