FORUM Nebojse.si

Kako se soočate z brezposelnostjo? Meni je grozno, ker sem doma...grem na telovadbo, a to ni to. Tam telovadimo, potem pa gre vsak po svoje domov. Zdi se mi kot da sem izolirana od tega sveta. Nihče nima časa, potem pa samo na internetu visim.

Roza lahko se vključiš v katero od prostovoljnih dejavnosti ...
skozi to spoznaš nove ljudi, počutiš se bolj koristna in razvijaš ter se učiš novih veščin.

http://www.prostovoljstvo.org/

Jaz pa doma kaj delam.

Pozdravljena, tudi sama sem brezposelna. V letu dni odkar sem izgubila stalno zaposlitev sem zabredla v veliko finančno in socialno krizo.
 Neplačane obveznosti, depresivno razpoloženje, umikanje od ljudi, zadrževanje med štirimi stenami, pitje velikih količin kave, pokajena škatla cigaret že do opoldneva, ležanje pred televizorjem, računalnik, pisanje prošenj,... bedenje do 4 zjutraj,vstajanje iz postelje ob cca. 13 uri ali še kasneje, pomanjkanje energije, nenehna utrujenost, jokavost, velika tesnobnost, vsevečji obup in občutek notranje praznine....in še bi lahko naštevala.

Bila sem popolnoma na koncu  in vedela sem, da če hočem preživeti moram nekaj spremeniti. Prenehala sem piti kavo in kaditi, na isti dan; prva dva dni sem le spala, pila tekočino, spala, ležala z zaprtimi očmi, pila, nekaj pojedla, spala...

Nekje tretji dan, sem se prisilila, da sem se sicer zelo pozno opoldan le skopala iz postelje in uspela priti do dnevne sobe, kjer sem najprej po tem naporu kakšno uro počivala in dremala, he-he, če ne doživiš, težko verjameš.

Potem sem se prisilila, da sem opravila jutranjo toaleto, se oblekla, naličila, odšla do trgovine in nakupila nekaj živil, šla na dva kratka nekaj minutna sprehoda dopoldan in popoldan in življenska energija se je začela počasi vračati.

....Od tega je minilo cca 14 dni,  zdaj grem vsak dan iz stanovanja, delam razgibalne vaje na prostem, hodim v hrib, da se dobro preznojim in od urtujenosti opotekam, hodim in razmišljam in to o pozitivnih stvareh!

Živim sama, sem brez družine, po karakterju sem deloholik in bližnjih odnosov nisem znala ohraniti, tako da sem ostala tudi brez prijateljev. Tudi zaradi tega me je brezposelnst izredno prizadela, saj sem imela stike z ljudmi le preko opravljanja svojega poklicnega dela, osebnega življenja nisem imela/živela že cca. 12 let, vse od razpada moje zakonske zveze.
 Toliko o moji brezposelnosti, tebi pa želim, da si v veliko boljši situaciji od moje in da kmalu najdeš najboljšo zaposlitev zase!

Caw! Meni so pač napisali da sem trajno nesposobna, argumentov osebno še ne poznam, borim se koliko gre, vmes sem parkrat delala v tujini, kar se tiče medsebojnih odnosih, eni me sprejmejo, drugi pač ne, trudim se koliko in kako zmorem...vsem na svetu nihčene more ugodit...želim ti pač vse najboljše