FORUM Nebojse.si

Lepo prosim: poskusite mi prosim odgovorit, v čem je učinek ali izboljšanje po antidepresivih! Je to razširjema zavest o okolju, ki vas obdaja? Je to lažje prenašanje vsakdanjosti? Je to boljše in učinkovitejše sporazumevanje z bližnjimi? Je to večja občutljivost, senzibilnost? Jutri imam terapijo in nameravam, če bo šlo, načet to temo! Prešel sem od Asentre na Alvento 150 mg, počutje je pa vtoliko drugačno, da, sploh če je več domačih, povem, kaj in kako o čem mislim!

Sicer ne vem če ti bo moj odgovor pomagal ampak ti napišem mojo izkušnjo z antidepresivom..
Antidepresiv jemljem 5 (sedaj bo šesti mesec) 25mg vsak večer..
Antidepresiv sem začel jemati ker sem bil v takšni situaciji, da nisem več bil "normalen" v smislu (hujšanje, blodnje, vsiljive misli, slabo počutje, nespečnost).. in ta faza je začela nekje novembra 2012.. ruknilo me je nekje marca 2013.. potem pa sem dobil antidepresiv in sedaj po 5-6 mesecih lahko rečem, da sem se prebil nazaj na tisto stanje kot sem bil prej.. Torej da me ne obdajajo več vsiljive misli, da se ne počutim več slabo, da uživam v dnevu in se ne sekriam in si zastavljam neka vprašanja, ki ne vodijo nikamor..

Rad bi napisal, da je "depresija"  najhujša stvar, ki sem jo doživel v življenju. Skupaj s psihoterapijo (pogovori) in antidepresivi sem uspel... Mogoče pri meni ni bila tako huda kot pri drugih vendar vseeno. Po moje brez antidepresivov nebi uspel.. (moje mišljenje).. Po moje ti antidepresiv ponovno vzpostavi ravnovesje, da se vrneš na tisto stopnjo kot si bil preden te je depresija "pobrala".. + psihoterapija (to je po moje največja opora v teh trenutkih, da te nekdo posluša, da ti nekdo zna "obrnit" razmišljanje v pozitivno smer)..

to je iz moje strani.

Lepa hvala! Za vsako misel semm hvaležen! Bil sem odvisen po svoje od vročih linij. Psihiater me je vprašal, mi namignil, bi bil zmožen odblokirat komercialne linije na stacionarcu in mobilcu? Nisem bil gotov. Toliko ne zaupam vase, vam kar vsem priznam. Radoveden pa sem bil zgodb, in ne pogovora z druge strani. No tu, bi se reklo, sem razrvan, rana samo pokrita. Ta moj pojav uvrščam med prisilne misli! Grozno je, ko se mi je vrtelo po glavi: je rekla pozdravljeni, ali halo! V glavi pritisk, dokler nisem preveril. Pozneje sem zadeve posnel, da bi prihranil denar, dokler niso na številki dodali oz.zamenjali zgodbe!

Pozdravljen Silvo,
žal tukaj ne vem kaj odgovoriti..
Iz antidepresivov na vročo linijo je kar velik preskok.. Sem mislil, da vas kaj več zanima kako kdo od nas doživlja svoje občutke - življenje prej in potem ko je pričel zdravljenje z antidepresivi..

lp

Nasprotno! Zato sem prvotno besedilo napisal. Odgovor, ki sem ga  poslal kasneje, je dvom v mojo moč, ki bi mi jo morali pomagat ustvarit antidepresivi tudi zoper tovrstne, prej navedene, z drugega področja prinesene težave, da ne rečem še o tem, da že od 1983.leta tli v meni filozofskoantropološka misel o samomoru, ki ni proizvod moje izgube vida, temveč sklop sociokulturnih danosti mojega okolja, popolno zasenčenje s strani moje matere, se pravi: ojdipski kompleks, z njene strani pa krivdni odnos, saj sem bil do tretjega leta v otroških jaslih, in je bila ob meni med tednom kake 4 ure, konec tedna pa v neprimernem bivališču, kjer je bila podnajemnica. Od antidepresivov sem pričakoval, da mi bodo olajšali bivanje ali trajanje ob materi z 81:leti, ki postaja, nasprotno od demence, vse natančnejša! In še bivamo v stanovanju, ki je trikrat prehodno. Napačna ocena je, da me vaše izkuđnje, tu mislim na bse, ne zanimajo! Dodajam še eno pogojno vprašanje: stanuje kdo od mariborske skupine sredi mesta in gre morda na srečanje? Meni je nova lokacija še težje dostopna, kot bi bila v centru mesta. To takole mimogrede. Kakorkoli, hvala!