FORUM Nebojse.si

Lep pozdrav, drugič.
Počasi se privajam na življenje z anksiozno motnjo, še vedno čakam na psihologa.
Zanima me pa (iskalnik mi ne ponudi nič primernega) če zmedenost, močno razbijanje srca, potenje in suha usta ki jih opažam takoj ko se zbudim, lahko pripisujem psihi? Se komu dogaja kaj podobnega? Namreč vse se dokaj kmalu umiri, par minut po tem ko vstanem. Srce se umiri, malce se "preluftam" in usta osvežim z kozarcem vode. Naj omenim še to, da se to dogaja redno, ne glede na sanje oziroma morebitne nočne more ... še najbolj me skrbi to z srcem, saj mi res divje razbija.

A si kdaj poskusil zvečer se fizično izčrpati - ne vem, npr. da greš kolesarit ali pa teči, da res padeš v posteljo, se ti potem zjutraj zgodi isto?

hmm sedaj ko pomislim, če grem res izčrpan spat, se mi to ne dogaja. Največkrat se mi to zgodi, če grem popoldan spat za par ur, včasih pa tudi po nočnem spancu.

Enostavno res ne vem več kaj naj naredim ... Sedaj se mi to ponavlja tudi čez dan, res je da veliko razmišljam o tem, kar najbrž vse še poslabša. Bil sem na EKG pred enim mesecem - vse bp ampak se enostavno ne morem znebiti občutka, da je nekaj narobe z srcem, tako čudno mi razbija, kot da bi preskakovalo, včasih hitreje včasih počasneje, dobim občutek kot da mi celotno telo utripa. Srčni utrip se giblje od 65 do 105 :o si dopovedujem da je to vse zaradi psihe in se poskušam sprostit ampak enostavno ne gre. Komaj čakam obisk psihologa čez 1 mesec :(

Če imaš vse izvide vredu, potem veš, da si sprožaš to počutje sam. Poskusi čim bolj zaposliti misli, jih preusmeriti. Kaj pa počneš čez dan?

Kar se pregledov srca tiče sem pred kratkim opravil samo EKG, razmišljam še o UZ. Trenutno sem čez dan popolnoma nezaposlen (sem na počitnicah) večinoma kuham, berem, računalnik ipd. Non stop razmišljam kaj je narobe z mano, sploh ne morem odvrniti misli od tega pa če se še tako trudim.

Sem bila v istem stanju, in zaradi nenehnega razmišljanja, kako se bolana... se v resnici bila tako na psu s počutjem, da se dalj ne reče... 

Da skrajšam, ker se je stanje vleklo leta, :  pozno začela hodit spat,  vsak večer dolg in intenziven sprehod s psom.. veeeeliko fizičnega dela in prepričevanje same sebe da sm ok...  zdej sem že skoraj čist ok;)) 
je pa sigurno to, kar doživljaš: sama psiha...

Jaz sem imela največ težav, ko nisem imela kaj početi, ker imaš preprosto preveč časa za razmišljanje. Kot je že antonieta podobno napisala, je fajn, da se fizično malo izčrpaš (tek, kolo, plavanje, delo zunaj, karkoli), da zaposliš svoje misli in ne razmišljaš o tem, da je kaj narobe s tabo.  A sicer delaš, hodiš v šolo? Kaj je sedaj drugače, da imaš te težave?

Pozdravljen,
to kar opisuješ so panični napadi. Meni se isto dogaja. Tako, da čisto razumem. In je zoprno za znoret. Jemljem zdravila, Cipramil in trenutno ni še nič boljše.
Na tvojem mestu bi se naročila še pri psihiatru. Je pa res fajn, da se fizično izčrpaš, tako je potem tudi psiha boljša. Vsaj meni kolesarjenje zelo pomaga.
Probaj še s kakšnimi dihalnimi vajami in sprostitvenimi tehnikami.

Pa lahko visok srčni utrip, stiskanje v prsnem košu, cmok v grlu, zadihanost tudi pripisujem napadom? Utrip mam visok tudi v mirovanju, sicer redko čez 100 .. To se mi kar redno dogaja, sploh če nisem doma, kjer se nakak počutim varno in so vsi ti znaki zelo mili.

vsekakor. če so vse preiskave bp. so to napadi tesnobe in panike.

Tud men se to dogaja, ko mam paničen napad, ampak jst tud kadar ga nimam, mam v mirovanju pogosto povišan utrip, ponavadi 84-95, včasih tudi do 110..in me to zlo mot, ker mam močan pulz in ga čutm skorej po vsem telesu  :o
Mam pač občasno aritmije in povišan utrip, včasih imam tud bolečine v levi roki, tako, da to me še vedno mal skrbi in hkrati bega, če res dela to samo en stres... ker za zdej sm uredu, opažam, da tud aritmij nimam, tako da očitno res stres, mam pa zlo povišan utrip  :o ...kar me zlo nervira

Nekaj podobnega se tudi meni dogaja, čeprov je rahla arimitji dokaj redka

Kaj sproži to jutranjo aritmijo?
Pri meni jo intenzivno razmišljanje o čem negativnem, res redkokdaj pa sanje.
Imam tudi sicer naravno kar povišan utrip, tam 80 in precej nizek tlak.

Kaj samo zjutrej, meni se ponavad kasnej začnejo tele aritmije  in pospešen utrip.. no aritmije ponavadi, ko se gibam, včasih ob naporu, smehu, ali če globje zadiham. Je možno, če je nepravilno dihanje oz. občasno se mi zdi, da ko mi primankuje kisika, ko nekak pride do hiper ventilacije, takrat lovim sapo, moram globoko zadihati, takrat občutim občasne aritmije, je to možno, da je lahko povzroči nepravilno dihanje?

Še nekaj, da ne bom nove teme odpiral .... Je to res možno, da se zaradi anksioznosti konstantno počutiš, kot da si bolan? Iz dneva v dan (sicer niha) se počutim totalno "švoh" in kot da sem na smrt bolan ...

anksioznost je hudič...  dokler nisem prišla gor (na ta forum)  so me panični napadi in anksioznost tako izčrpavali, da sm včasih po več dni preležala, tako sem bila "bolana"... nič mi ni bilo.  zdaj tudi ko se slabo počutim si govorim: nisi bolna,  smotana si  :'(
in vzamem psa in  tudi če se počutim slabo  ko pes, se prisilim tistih par kilometrov nardit....  in ponavadi slabost in slabo počutje izgineta. 

včasih pomaga kakšna nadaljevanka (kakšn bedast sex v mestu  :zardevam:) da ne mislim na to kako sem boga...

in ko je reeeees hudo, ko vidim da  ne bo šlo, vzamem helex...  polovičko.  ampak ko je reees hudo. to je npr. 1-2 na mesec.. 

Hej,
še jaz vprašanje. Tudi mene mučijo panični napadi. Pojavlalajo se mi razni simptomi oz. zdi se mi, kot da so me že vsi simptomi- kateri so vzrok anksioznosti, ampak res vsi...že okupirali.
 Stvar že nekako znam pomiriti, vendar se vsake toliko srečujem oz. dobim spet kak nov simptom, čeprav mislim, da sem dala to že vse skozi! - KAR JE NAJHUJE! Tako da me ponovno zgrabi panika oz. nekšna čudna panika z še z večjo intenzivnostjo.
In sicer- zadnje dva tedna se mi dogaja, da sem nekako preveč umirjena, kot da bi spala, se nezavedala dobro kaj se dogaja okoli mene- in tako posledično se tega nelagodnega mirnega občutka  zavem- kar me ZELO ustraši, takrat tako zajamem sapo, da se počutim, kot da sem bila še malo prej v transu, da prej ni možno, da bi sploh lahko dihala, da pa zato moram zdaj nadomestit. Stvar je, da vsake toliko zadiham, kot da bi pozabljala dihati oz. kot če se v vodi vtapljamo, tako panično diham, strah me je, da ne bom morala do sape, ampak ne govorim o tistem dolgem teškem dihanju in hiper ventilaciji... ampak o tistem dihanju, ko se zgodi na hitro. Težko je napisati :S. Uglavnem, takšnega občutka prej nisem imela in me zanima, če se komu to še dogaja in če je to lahko tudi zaradičesa drugega, vesčas mislim da imam kakšno bolezn,...itd. ugl. grozni občutki!

In pa še nekaj, preden grem spat, ko je tema, vsake toliko cvikam, me strese oz. z glavo trznem al kako bi temu rekla, in tudi to se mi prej ni dogajalo, je tudi to vzrok anksioznosti?

Se opravičujem za nek X vprašanje, ampak ne maram odpirati za vsako malenkost novih tem, že tako jih je preveč in se mi zdi nesmiselno!

Mene pa zanima, če se še komu dogaja, da če popoldan zaspi se zbudi ves zmeden, čuden?
To se meni redno dogaja odkar sem 'anksiozna' po nočnem spanju sem zjutraj ok, ampak včasih ko grem popoldan dremati se pa kar malo bojim, ker vem da bom potem spet potrebovala celo uro, da 'pridem k sebi'

meni se to dogaja! tocno to kar si napisala. katere adje pijes?
ce slucajno zaspim popoldne za eno uro, se zbudim kot da bi me tramvaj povozu, zmedena, čudna, slabe volje, ful casa rabim za prit k sebi.. zdej se odvajam sploh spat popoldne, ker mi zmede cel bioritem  :unsure:

hej!
jaz sem se že navadila, da ko grem popoldne spat si pač vzamem 1,5-2h. če spim manj, se zbudim tako hin da se lahko prestavim samo do tvja in počakam še kakšno urco, da pridem k sebi.
velikokrat, ko sem v stresu in gužvi in čez noč ne spim dovolj se po popoldanskem spancu tresem ko šiba na vodi.
spat pa grem obvezno, če nimam časa raje spustim kosilo :D

Tudi meni. Ma po mojem e to dogaja večini. Saj je znano, da te popoldanski spanec zlomi. Je pa tisti občutek, s polnim želodčkom in toplimi lički tako prijeten, da se je spancu težko upreti :)

Moel hej, jemala sem cipralex  - ok, zj sm 1 teden brez ampak ni velik drugače, no nisem šla popoldan spat odkar sem nehala, ker sem prou dobila nek 'strah' pred tem popoldanskim spanjem ker res nisem ene 2 uri sploh dojemala kaj se okrog mene dogaja, kaj šele da sm se zbudla pa pol šla ven med ljudi! Čista zmeda, samo sedela sem in bulila v prazno.

Pa mi kar vsi rečejo doma 'oh to je normalno' ampak vem, da ni, ker ko še nisem bila anksiozna (2 , 3 leta nazaj) ni bilo nikoli tako. Podobno se mi dogaja po dolgi vožnji kam, potrebujem čas da se privadim na okolje...

aja, je pa res da sem po cipralexu obvezno mogla popoldan spat ker drugač bi kar v stoje zaspala

Jaz mam tut takšno izkusnjo s Cymbalto. Ponavad sem šla spat popoldne zaradi utrujenosti (no ni blo ves cas tako, obdobja) in sem zaspala kot ubita, me nisi mogu zbudit tut 3 ure, plus sanjala sem kot nora, pol pa sem rabla eno uro, da sem prisla k seb. Ko sem jo nehala jest, se mi to ni vec dogajalo.

Ja, to je zaradi zdravil! Jaz sem danes zaspala popoldan za eno uro in sem ok! Tako, da ja mi je res cipralex tu mešal štrene :)