FORUM Nebojse.si

Nekaj splošnega o sebi sem že napisala pod temo "O meni."
Psihične težave imam že nekje od 13.leta. Oče je pil, mama je varala očeta.. Potem sta pa v roku enega leta oba umrla. Imam sestro, bili sva v rejniški družini, kjer me je sorodnik od rejnice tudi spolno zlorabil.
Takrat sem se začela rezati. Vse do danes (imam 25 let) sem se skušala vsaj 5x ubiti..
Tablete proti depresiji jemljem redno (Cymbalata), imam tudi Leponex in Akineton, občasno vzamem Sanval, ker težko zaspim.
Če AD ne vzamem redno, postanem zelo hitro nazaj depresivna. Imam tudi težave z zbadanjem in tiščanjem v prsih..

Uh tuga od otroštva. Prava tuga, jaz sem imel samo meglino, tole je pa res tragedija. Sicer pa kolikorkoli že klišejsko se sliši, kar te ne ubije, te naredi za borca. Sicer pa a hodiš k psihiatru? A poleg zdravil delata še kaj drugega? Sicer pa sem prebral, da te zanima numizmatika, si zbiratelj?- a imaš tiste dinarje za 50.000.000. ;D

Tudi jaz pravim: Kar te ne ubije, te okrepi.
Hodim k psihiatru. Skozi vsa leta sem poskusila že ogromno zdravil..
Sem zbirateljica ja, imam 50.000.000 din ja. Tudi tebe to zanima?

In kakšno mnenje imaš o psihiatru oz. o vseh teh zadevah splošno? Jaz sem bil do zdaj samo pri enem, par let nazaj, pa moram priznati, da nisem resno jemal teh zadev. Žrl sem tiste antidepresive in več ali manj lagal tisto uro pri njem oz. pri njej in ji govoril to kar sem misli, da želi slišat.  Zdaj ko gledam nazaj, vidim, da je bila to velika izguba časa, zato sem te tudi vprašal, kaj si res misliš o vsem skupaj.
Sicer pa nisem konkretno "v" numizmatiki, sem pa velik ljubitelj zgodovine in vsega kar je povezano z njo.

Meni psihiater ni do zdej, razen s tabletami, prav nič pomagal. Ne ta niti ostali psihiatri,ki sem jih imela. Jaz mislim, da psihiatri obstajajo samo zato, da recepte pišejo. Bolje bi bilo iti h kakšnemu psihologu.
Kakšne so pa kaj tvoje težave?

Pa se ti zdi vzdržljivo tako peljat dalje samo z  zdravilsko "zamaknjenostjo"? Jaz po pravici povdeano niti te nisem pretirnao začutil takrat, očitno sem bil na premajhni dozi ali prešvoh zdravilih. Ne vem, meni se je po tej izkušnji veliko bolj smotrno zdelo sestavljati svoje življenje nekako na novo, na bolj trdnih temeljih, itd.. brez opojnih substanc, itd..vendar mi to na žalost ni uspelo (mogoče 1 % planiranega). Problemi: gromozansko obžalovanje preteklosti, strah pred prihodnostjo, brezperspektivnost, kompleksi manjvrednosti in občutki zavisti, depresivne faze v katerih podrem še tiste z muko izgrajene napredke, itd.. skratka klasika he he

To, da si samo poskušala in da ti (na srečo!) ni uspelo kaže samo eno: YOU ARE A FIGHTER!
Pred takšnimi dam jaz samo kapo dol! :oki:

P.S. “But in the end one needs more courage to live than to kill himself.”
by Albert Camus

Ko so moga sina dali v rejništvo, jaz sem se tudi bala kai ljjdje so rejniki in kako mu bo. Psihijatri so mie takoj okarakterizirali za paranoično. Psihijater mi je rekel da on za svojga otroka ne bi skrbel.

Milan.. Vem da bi morala razmislit o tem, da bi zmanjšala dozo zdravil.. Ampak že sama misel, da bi bila brez AD me prestraši. Začela sem verjeti, da bi bila brez AD samo nazaj depresivna. No, čeprav sem tudi z zdravili včasih žalostna, brezvoljna ampak tako je po mojem mnenju pri vseh ljudjeh.?
Kaj pa ti, jemlješ kaj?

Nutela, kako dolgo je bil sin v rejništvu? Kako mu je bilo tam?

Jaz sem se tudi z ad-ji precej pogosto počutila žalosna in sama sem se odločila prekiniti. Prekinila sem naglo, prav tako kako se ne sme in nič se ni zgodilo. Zdaj se počutim definitivno  boljše.

Nobenemu ne priporočam naj tako dela, ampak govorim samo za informacijo.
Sovražim pridigat.
Nimaj strahu ker vse se da poriktat!

Zverca87, žal mi je zate, da si morala čez vse to. Sploh ne vem, kaj naj ti rečem ...
Razen, da si seveda dobrodošla med nami.  :rozicodam:


Milan, saj antidepresivi niso opojne substance in ne povzročajo "zamaknjenosti". Ali pa sem te morda kaj narobe razumela?

No na nek način so, ker ni to nekaj kar bi te na dolgi rok držalo gor. To so pozitivne izkušnje. Če ti pa zdravila pomagajo priti do le-teh, potem nimam nič proti.

Stvar terminologije: a te sladoled ali črna kava ne "zamaknejo" ko jih poješ?

Saj vem, da nimaš nič proti.

Res je, da antidepresivi sčasoma lahko pomagajo do pozitivnih izkušenj, kar lahko na človeka deluje dobesedno opojno, ko po dolgih obdobjih svinčene depresije zmore narediti ali pa videti nekaj, kar ga razvedri in navda z upanjem ...
Niso pa antidepresivi sami po sebi opojne substance.

Zanimiva se mi zdi misel, da bi morali težiti k pozitivnim izkušnjam. Tudi če pelje pot čez kakšno negativno. Z golim izogibanjem slabim izkušnjam smo namreč tudi ob dobre.

Ne verjamem, da sploh obstaja kakšna končna rešitev, ki bi človeka držala gor na dolgi rok. Antidepresivi lahko pri tem samo pomagajo, včasih celo zelo dolgo. Prav tako psihoterapija, ki pa ravno tako ni neka univerzalna rešitev. Dejstvo je, da se tudi ob še tako intenzivni in uspešni psihoterapiji depresija lahko ponovi. Ker je to v naravi te bolezni. Žal.

Vse življenje bomo morali paziti nase in se truditi zase, za pozitivne izkušnje, da ne zdrsnemo nazaj.
Po najboljših močeh. Tako pač je. Se mi zdi.  :kiselnasmeh:

Ja, me. Antidepresiv pa me nič ne "zamakne", ko ga pojem.

Jaz sem ugotovila isto in sem sama nehala z antidepresivi. Nisem iskala drugega in zdaj je ok.
Če se ti zdi da brez antidepresivovo ne bo šlo, zamenjaj. Seveda, če si pravkar dobila novega treba je malo potrpeti...če je pa zelo hudo lahko zdravnik še nekaj doda...

Ne morejo oni tako dobrovedet kaj se dogaja v tujihglavah, kako bi oni želeli da ljudje mislijo...
Gre za poskuse in včasih "trofijo" nekaj dobrega za začetku, včasih je pa treba  malo več časa da se izbere ono najboljše...na koncu najdejo vsi ki se ne udajo...

Nutela, hvala za skrb.  :)

Antidepresiv (Prozac) jemljem zdaj že skoraj 4 mesece in pri meni učinkuje zelo dobro. Počutim se spet normalno, vrnila se mi je volja do življenja ... Tako da je vse v redu in sem zadovoljna z njim. Jaz sem imela srečo, da je deloval že kar takoj prvi AD.

Isto zdravilo sem jemala že enkrat prej, pred približno 12 leti in me je tudi takrat potegnilo iz depresije. Jemala sem ga malo manj kot eno leto in po prenehanju jemanja sem se še več kot 5 let počutila naravnost odlično, brez zdravil. Žal mi je samo, da sem pri tej zadnji epizodi depresije tako dolgo odlašala z zdravljenjem.