FORUM Nebojse.si

Se spet oglašam.. mislila sem nadeljevat temo, ki sem jo prvo odprla, ampak sem se odločila d abom kar novo temo odprla.
Jaz namreč imam vedno zveze iz obupa. Ker si tako OBUPNO želim ljubezni topline nežnosti (kronično pomanjkanje v otroštvu in mladosti) pač zahaklam prvega primernega ki pride mimo... no in to je zdaj že moja ne vem menda 6. zveza iz obupa ( med njimi le 2 resne) no in v tej zvezi je sedaj problem ker je fant mlajši od mene zelo veliko cele 10 let... no in seveda mam dvome ampak si mislim bolje kot nič... zraven pa preklevam vse zakaj se meni mora to dogajat da nimam sreče in zakaj samo zveze iz obupa. KO grem z nekom v zvezo si rečem: mah če ni druga bo tut ta ok... mogla bi pa rečt! Samo njega hočem nikogar drugega pa če pride mimo Brad pitt! Mela sem nekoga ki sem ga ljubila a ker je žal bil nesramen in žaljiv in posesiven do mene sem prekinila zvezo drugače pa mi je bilo kot v nebesih z njem tako da lahko rečem da sem zelo razočarana in morda še ga nisem prebolela sej vedno mislim nanj tudi če sem s kom drugem. grozno je to in tako sem nakako skos v obupu skos nesrečna... (verjetno tema za psihologa ane... ) res ne vem kak drugim rata da so srečni in grejo v zvezo z nekom srečni... men to NIKOL ni ratal in ne vem če mi kdaj sploh bo... vedno je iz obupa. da še to povem da predno sem šla v to zvezo sem se najedla 4 tablete ker sem se jokala 2 dni skupaj kaj naj storim in zakaj mam tako nesrečo v ljubezni no tako da lahko rečem sem res obupana in sem ZELO trpela! res ne vem kaj nardit. ne najdem več upanja iz tega začaranega kroga. Vem da je upanje da se imam rada samo to je težko zelo težko...

Bina, iz prebranega bi sklepala, da imaš odvisnostno osebnost, da si ne predstavljaš biti sama, kar je kar velik problem, ki ga ne boš rešila z danes na jutri. Te zveze so kot mamilo, ki ta da kratkoročno zadovoljitev, ampak dolgoročno samo še poslabša občutke osamljenosti. Tu ni nekega zdravila, ki bi pomagal, se pa izboljša z leti ponavadi in s terapijo, če te kaj potolaži. Ampak to je samo moje laično mnenje, vsekakor se naroči pri psihiatru/psihoterapevtu in mu povej za svoje težave, da se jih lahko lotiš bolj usmerjeno in bolj konstruktivno.

hvala. res ja potrebno je trdo delo na sebi vem. vesela sem da se vsaj zavedam kaj in kje delam narobe samo je težko ven iz tega. hodim pa k psihologinji vsake 3 tedne. samo po moje bi mi res terapija bolj pomagala. problem je tudi ker sem sama imam starše daleč od tu.