FORUM Nebojse.si

Živjo! 
Sledim vašemu forumu že približno pol leta, in sedaj sem se odločila da tudi jaz malo pojamram :)

Uglavnem, vse skupaj se mi je začelo ene tri leta nazaj, ko sem bila v LJ v nabito polni troli na poti na faks. Ker je bila res velika gužva noter in avtobus na katerem si dobil malo svežega zraka samo kadar je obstal na postajališču, sem seveda skoraj v nezavest padla zaradi pomanjkanja kisika. (pa še ena tistih sem, ko ma nizek pritisk :) ) Seveda sem, takoj ko sem opazila črne pikice pred očmi, vedela da morm it ven, in sm na prvi postaji odšla ven iz trole. Sanja mi ne kako sem našla tam v bližini klopco, na kateri sem potem k sebi prišla :) ker sem že res ostala povsem brez vida, z nogami sm pa tut kr poletela ven ko ptička.. ampak mi je nekak ratalo vse skupi, pa še veselo sem potem odpešačila naprej na faks na obvezne vaje ki smo jih imeli :) nekak se nisem obremenjevala s situacijo, sem si mislila se pač zgodi, okej, zdej je minlo, lahko grem na faks.

no in od tedaj naprej sem počasi začela dobivat panične napade na trolah, v vrstah, kjerkoli ko sem mogla čakat oz. je bila gužva v prostoru. Vedno kjer je bil prostor nabit z ljudmi, sem avtomatsko poštudirala da je tu notri slab zrak in da bom ziher v nezavest padla. In to da imam panične napade, sem zvedela šele pred pol leta, v zahvalo vam ki imate tale forum. Niti zdravnica mi ni znala pomagat, ko sem ji jamrala da se mi vrti, da se slabotna, da se mi roke tresejo, pospešeno bitje srca, itd. Tri leta sem živela v nevednosti, kaj se z mano dogaja.

Vendar sem do sedaj uspešno (brez pomoči zdravnice ali psihologa) odpravila paniko v kolonah, tudi restavracije polne ljudi so me včasih matrale, sedaj grem brez problema nekam na kosilo oz. večerjo (tudi če je veliko ljudi noter), kavarne so mi tudi včasih predstavljale problem, tako da sem vedno zunaj na terasi sedela..in tudi pri tem sedaj nimam več problema. Sploh pozimi je to prijetno, ker sem nekadilka in mi ne diši da bi zmrzovala zunaj na terasi, samo zato da bi lahko eno kavo v miru spila  :)  šla sem v Stožice na en dogodek, kjer je blo 10.000 ljudi (bilo me je že 14 dni prej strah kako bom to zvozila), ampak brez problema! in tudi sedaj z veseljem hodim na koncerte, pa ne občutim nobenega strahu več. Tako da moram priznat, pri nekaterih situacijah sm bila kr vztrajna, vedno sem se izpostavljala "paniki" in sem si mislila če pa skup padem, pa bom. Ne bom prva, ne zadnja, živemu človeku se pač vse lahko zgodi :) in zato sem včasih res pojedla kosilo z tresočimi rokami, ali pa sem si potne roke konstantno brisala v hlače, no zdej pa nimam več teh problemov :) tudi šoping centri so mi bili učasih grozni, ma zdej so mi pa skoraj že v veselje :) Priznam, naštudiram sicer kje so izhodi, ali kakšna sedišča za vsak slučaj, ampak zdaj že brez potrebe. Je pa res, povem brez problema vsakomur da občasno doživim panični napad. Me ni sram povedati, pa še bolje se potem počutiš če imaš zraven nekoga ki to ve :)

Pred enim letos sem pa imela hudo prometno, kjer se je en pijan starec zaletel čelno v mene..na cesti kjer je bila omejitev 90. res grozna nesreča..na srečo sem ostala cela, ampak vožnja mi pa ne zlaufa več. Ker drugače živim na vasi, čez teden pa študiram v LJ, sem se sicer odločila da bom poiskala v LJ enega inštruktorja z dobrimi živci, da se bo ukvarjal z mano, da bom začela ponovno vozit. Res sem včasih oboževala vožnjo, in res upam da mi rata ponovno it za volan. Tako da, to oviro še morem premagati. :)


No in ko sem že mislila da sem večino problemov že odstranila me je zadelo tole:

Priznam, prehodi za pešce, odkar imam panične napade, mi niso čist nič simpatični (kadar hodim sama) :) daljši so, slabše je  :closedeyes: in nekega dne grem na faks, in na polovici prehoda za pešce, si iznenada začnem misliti ojoj da me le ne bo zdej panika zagrabla, in glej ga zlomka, dobim čisto mehke noge! se mi je zdelo da nimam neke dobre kontrole nad nogami in to me je čisto iz tira vrglo. Potem sem se začela s tem obremenjevat in zdaj je že več kot en teden od tega in še kr se mi zdi da z nogami kar plavam po prostoru. In pol sem začela razmišljati da je to verjetno od hrbtenice (veliko časa moram presedeti za računalnikom, pa tudi ne sedim ravno z lepo držo, vedno se naslonim na levo ali desno stran - mogoče je pa vse skupaj krivo tudi zaradi prometne nesreče, in je s hrbtenico nekaj narobe) in čez noč me je kr naenkrat začelo špikati v ledvenem delu hrbtenice.. v nogah sem imeli čuden občutek, vedno bolj sem se sekirala in sekirala.. Ker nisem verjela da bi me od panike to tako dolgo držalo, sem začela brskati po internetu..vse kar mi je ven vrglo so simptomi Multiple Skleroze.. in seveda, me je grabila še večja panika. Nekako sem izgubila vso motivacijo, za vse cilje in želje ki sem si jih zadala, se mi je dozdeva da jih nikoli ne bom mogla izpeljati oz. doseči.. toliko sem študirala na MS, ves čas, da sem se že skoraj prepričala da imam to bolezen. Bila sem pri zdravnici, sem dobila napotnico za slikanje ledvenega dela in nevrologa..na nevrologa moram čakati 14 dni, in ni dneva ko ne bi mislila na MS.. en večer sem se kr zjokala od žalosti...

Ali je možno da se ti od straha in skrbi začnejo pojavljati fizične težave? Da postane vse skupaj tako realno? na začetku sem imela problem samo z nogami, zdej pa vedno bolj o MS razmišljam, vedno več simptomov imam.. (sploh mravljince sledim tu pa tam po telesu, občutek oslabelih rok, .. )

sploh sedaj me vse skupaj ovira ker ravno zaključujem tretji letnik, in mam res res OGROMNO drugega dela in sem s koncentracijo na psu, ker samo še o bolezni razmišljam in preden pridem do nevrologa bom že prava živčna razvalina. :(

 

Draga FlowerGirl,

Sva nekako istih let, z istim problemom. Mene v ledvenem delu tisci, vcasih boli, po celi hrbtenici pa imam na misicah tocke, ki so na dotik bolece. Ker se tudi sam soocam s paniko - sem jo nekako ze uspel spraviti pod nadzor - tudi jaz ves cas mislim, da imam MS. Sploh, ker me velikokrat bolijo noge v stegnih,sem omoticen... Zanimivo pa je da kljub bolecinam zmorem vse fizicne napore. Ce bi imel MS verjetno temu ne bi bilo tako. Prav tako je znacilen znak opticni nevritis, ki ga nimam, kljub temu da me desna ucka vcasih pece... Tudi po obrazu imam pekoc obcutek, vcasih mravljincenje... Nevrologa imam maja, ampak sem se nekako nehal obremenjevati. Tudi ce jo imam, kaj pa lahko storim. Prijazna forumasica Lira me je zelo lepo potolazila, da nimam MS ampak aksiozno motnjo, panicne napade in verjetno malo depresije... Kaj pa vem :)

Ti samo zivi dalje... Mene je danes tako bolela glava, ko sem bil v Lj, na sreco je sedaj malo bolje... Ti samo korakaj skozi zivljenje, vsak korak bo obrat na bolje  :rozicodam:

Pozdravljena FlowerGIrl

Želim ti opisati svojo izkušnjo s paničnimi napadi. Kajti, ko berem tvojo zgodbo se najdem v njej.
 Pred sedmimi leti, sem tudi jaz doživela GROZNE občutke, ki ti ga daje panični napad. Tudi sedaj jih, vendar jih znam obvladovat. Najprej temu nisem posvečala dosti pozornosti in sem ves čas iskala katere bolezni imam. Vsi izvidi so bili super. Panični napadi so se stopnjevali in so se kazali vedno hujši simptomi (enkrat sem padla v nezavest in imela čisto penasta usta). Pri meni se panični napad kaže tako: konstantna bolečina v prstnem košu (tesnoba), odrvenelost rok in mišič (rok včasih niti premaknit ne morem), mravljinci in bolečina vzdolž hrbtenice in očutek, da nisem v svojem telesu (nog in svojega telesa nisem čutila).  :o.
Naj te potolažim in ti rečem, da si verjetno zdrava, preizkave bodo to potrdile :oki:. Samo tale panika pa se res kaže na čudne načine in nas opozarja, da z nami nekaj ni vredu. Še zdaj ne morem verjeti, kaj lahko panika vse povzroči.
Svetujem ti rekreacijo in da počneš tisto kar te veseli. Poskusi se tudi sproščati tako da postopoma napenjaš-stiskaš mišice (to stanje zadržiš 15 sekund) in nato počasi mišice sprostiš. To počneš z vsakim delom telesa posebej (najprej glava, vrat, ramena, roke, trebuh in noge). Meni je to pomagalo. Drži se  :rozicodam:

Axxo: tudi jaz zmorem vse fizične napore, kljub občutju da sem "švoh". Mravljinčenje pa tudi čutim za kakšno sekundo..pa potem zgine..potem mal kasneje na drugem mestu..če ne bi razmišljala o tem, bi to vzela kot nekaj normalnega..tako sem pa začela s to paniko, in sm pozorna na vsak dražljaj ki se dogaja :)

Jaz se imela že s hrbtenico prej težave, vozle itd. + ledveni del nimam tako zelo ukrivljenga kot bi moral biti. To sicer ni nič hudega, ampak imamo takšni ljudje pač več težav z bolečinami v križu. Sem si pa privoščila eno terapevtsko masažo pri moji kolegici ki je fizioterapevtka..in od tedaj naprej me hrbtenica ne matra več. ( zaenkrat :) ) Edino neprijeten občutek v nogah je še vedno..tako kot strah da sem bolana. Mogoče je kriva tudi preslaba prekrvavitev, ker imamo konstantno mrzle noge in podplate.. to je pa znak, da se premalo gibam :) Priznam, da zadnje čase nisem bila veliko aktivna..ampak sedaj pridno telovadim vsak večer :) najprej malo ogrevanja, potem obvezno vaje za hrbtenico, potem pa še ostale vaje :) 

Optični nevritis je ponavadi izguba barvnega vida ali pa dvojni vid če se ne motim? Oz. v nekaterih primerih popolna zamegljenost na enem očesu? Takšno napako bi verjetno opazila, če gledam normalno z obe učkama? Imam sicer dioptrijo na levi učki, ampak samo na daleč. (pa to že kr nekaj časa) Če pa gledam z obema učkama, pa tudi na daleč ni problem, vidim vse :) Edino pri res ful hitrem prekrivanju rok z enega očesa na drugo opazim da vidim na levi učki res malenkost bolj kontrastne barve. Upam da s tem ni nič narobe. Po moje je možno da z vsakim očesom drugačneje zaznavamo odtenke barv. upam da je tako. Mogoče bom še mogla kakšnega okulista obiskat za tole.

Jst priznam, sem postala malo depresivna, ko sem začela na internetu brati vse simptome MS itd. Me je kar pretreslo. Tako da probam biti čim manj za računalnikom, ker zadnje čase samo še o tem googlam :(

Pri nevrologih je pa tudi takšna gužva, da sem se kr samoplačniško prijavila. Edino po izvide od slikanja hrbtenice še morm it, dam vidim če je tam mogoče kakšen problem.

drugače pa hvala za vzpodbudne besede :) Pa le javi, kaj ti bo nevrolog sporočil. Jaz sem naročena 6.5. in upam na najboljše :)


ČRNA: Oh, si mela pa potem kr hude reakcije!  :( Meni se je ponavadi samo utrip povišal, pa roke so se mi začele tresti in noge..potem se pa ponavadi že zbežala na kakšno klopco se usesti:) tudi jaz zdej znam kontrolirat napade, vedno mam v torbici kakšno plastenko vode, ta voda me vedno potolaži. Ali pa da sem se oprijela nečesa mrzlega..to me je pa čisto vedno streznilo! ker sem imela vedno potne roke, tako da tista mrzlota je res pasala in me spravila k sebi :) Ampak zdej sem bila nekaj časa okej, edino res sem se pa veliko obremenjevala z predstavitvami na fakulteti..dejstvo da bi mogla 15 pred tablo stati pa predstavljati..oh joj. Oz. ko bi jaz govorila še okej, ko bi pa mogla še pa ostalo skupino počakati da predstavi svoje, tist bi me pa iz tira vrglo. nasplošno rada govorim pred ljudmi, ampak moram biti v gibanju. (pa obvezno mora biti svež zrak v prostoru   :sesmejem: ) vedno kregam asistente in profesorje v predavalnicah zakaj imajo tako slab zrak.. in sem jih pridno navadila, ker sedaj so vedno prezračene predavalnice in računalniške učilnice  :oki:

tako da tisti strah glede predstavitev me je po moje dotolklo..ne da bi vedla. in zdej se mi kaže v telesnih reakcijah. ker sem se res kr veliko s tem obremenjevala. Že preden sem začela z faksom, sem se spraševala le kako bom izpeljala vse skupaj. Vedno bližje so bli datumi, slabše je bilo..

Tale panike je res hudič. Dokler se tebi samemu nekaj ne zgodi, si niti predstavljat ne moreš kak vpliv lahko ima na tebe. Tudi tebi želim vse dobro, in uspešen boj proti paniki še naprej!!  :)

Sem preprican, da ti nimas MS... Pa tudi, ce bi mela. Kaj pa lahko storis :) ti samo telovadi zvecer, ja hihihihi mal sm zleht dans  :sesmejem:

Vidis mene muci alergija, vnetje sinusov, ze skoraj eno leto... Pa zrelo me pece... Ravnokar sem si nameril 37 stopinj temperature, ker se njsem cist OK pocutil in ze ves panicen, ker mi veckrat temperatura tkole naraste. Ni se vrocina, ampak takoj cutim ko naraste nad mojo obicajno. Pa glava me boli za znoret... Upam, da bo jutri bolje. Ti pa tudi, samo glavo pokonci pa veselo korakaj skozi zivljenje. Ce imas ob tem se razumevajocega partnerja, ti bo toliko lazje, vsaj po mojem mnenju. Kje si se pa narocila pri nevrologu? Jaz imam tri dni kasneje kot ti  ;D vsekakor pa se lahko javis na ZS, ce bo hudo ali kakorkoli.

Joj upam da res ne no. Me je kr iz tira vrglo vse skupaj. Ne smem več googlat teh simptomov :) samo slabšam zadevo. doma me pa majo že tako poun kufr ko tk jamram.

Ubistvu me je takšna panika zagrabla, da grem kr dvakrat.  :-[ Na napotnico sem dobila 26.5. v LJ v Žezniškem zdravstvenem domu pri dr. Pečniku..tam je najkrajša čakalna na napotnico baje.. in ker je seveda 26.5. predaleč za mene in moje živce, grem samoplačniško še v Laško k dr Markotu Zupanu, ki je drugače nevrolog v Celjski bolnišnici, tistega imam pa 6.5. pa še ta je predaleč, sam kaj ko prej nisem dobila pa nobenega :/

tako da bom dobila dvojne izvide in dvojna mnenja. Samo upam da ne bodo povsem različna :) pol bo šele hudič :)


Jst pa na srečo nimam nobenih drugih težav..nisem bla bolana že ne vem kako dolgo. Edina stvar ki je matrala zdle v zadnjih 4 letih so občasni panični napadi. No pa prejšni teden tale udarec z šibkimi nogami in mojo paniko ki je prešla v depresijo. ajej, upam na najboljše. Za tebe pa tudi! upam da ostane vse skupaj samo pri napadih panike in nič drugega :)

Jaz sem narocen pri Clemezovi, sem dobil najvec priporocil za njo, baje je 1A :) bos videla, da bo vse OK, tudi sam imam sibke noge, ko se me loti rahla panika. Ampak mene skoraj vsak dan noge se bolijo  :(

Vse bo ok, tudi mene majo poln kufer  :sesmejem:

Sem tudi za Celemenzovo slišala ja, ampak meni je tudi osebna zdravnica Pečnika predlagala, pa sm se za njega odločila. Konec koncev so itak vsi strokovnjaki za to. Meni je važno da ne čakam predolgo, ker sem ratala prava živčna razvalina.

Jst šibkih nog že nimam, mišice me pa bolijo, ampak to mam "muslkfibr" od večerne telovadbe ki jo mam vsak dan. Zdej me še samo mravljinci jezijo, ko preveč na to mislim :(

Jutr bo treba it v hribe, da vidim kk bom kej to prenesla. Da vidim če še noge funkcionirajo na dolge proge :)


Ma doma se pa tk morjo sprijaznit, jim ne preostane drugga :) Vsake tolk cajta je pa treba jamrat

Ti zagotovo nimas MS. Kolikor sem sam o tem prebral so zagoni kar mocni. Tako, da le v hribe... Vidis, jaz pa mislim, da mi je vse tezave povzrocila alergija in sinusi...  :'(

Upam da bo in pri tebi in pri meni vse ok! Drgač pa tudi ti pejt na kak sprehod za sproščanje. Ali pa v živalski vrt v LJ. Že tam se fizično kar fino zmatraš, in pol ni več toliko časa za razmišljanje o boleznih in problemih. vsaj pri meni je tako. ko pa dobiš nevrološke izvide pa le sporoči rezultate :)

Do tedaj pa čim manj stresno preživljanje dnevov  :pomezik:

Mam pol zivalskega vrta doma, pa se jaz sem en navaden majmun tako, da bom pri sprehodih ostal  :sesmejem:

Vsekakor, vse bomo premagali, drzi se in pisi kaj  :rozicodam:

Heh, ti že nimaš depresije. :ne:

In nihče od vas MS. Držite se, vse bo OK. :)

Oh joj, danes sem probavala malo zunaj se sprehajat, in sem iznenada dobila spet mehke noge..sem se itak ustrašila in že iskala neko mesto da bi se lahko vsedla. Vendar me je potem spustilo in sem lahko prišla do doma. In glej ga zlomka, doma pa nobenega problema več.  In potem grem s sestro na kavo, in sem kr živčna bila ves cajt, me je bilo strah da mi bodo noge odpovedale, in da ne bom mogla odkorakat nazaj domov. Čeprov sem potem lahko :) Sem pojedla kr dva persena, sam tale persen je blažev žegen..  :ne:

in seveda spet razmišljam o vseh simptomih, občutljiva na vsak dražljaj, zdej sem se prepričala da me oko malo zafrkava in me je kr malo začelo boleti..kot da bi mi ga "raztegovalo".. mogoče je tudi to krivo da imam dioptrijo na daleč na levem očesu in ne uporabljam očal.

Ah, bom res mogla začet delat na psihi, mislim da sem se trenutno čist zapustila.  :unsure:

FlowerGirl te delno razumem, tudi sama imam oz. sem imela podobne probleme, od mravljinčenja, temnenja pred očmi,izguba zavesti, posledično mehkih nog, tiščanja v prsih, začelo se je vse skupaj s poškodbo hrbtenice, ki je to povzročila, ampak vse skupaj je šlo tako daleč, kar sem sama pri sebi ugotovila, da mi je vse skupaj vplivalo na psiho. S tistim strahom, kdaj se mi bo ponovno kaj takšnega zgodilo, sem dejansko sama priklicala takšno stanje.. Sicer od začetka na to nisem mogla vplivat, predvsem zaradi poškodbe, a ko se je stanje umirilo, strah sploh ni izginil, in ves čas sem samo in izključno mislila na to. Sedaj se mi stanje počasi izboljšuje, še vedno nisem 100%, še vedno ni stanje, takšno kot je bilo nekoč, a določene stvari in na določene kraje že grem z manj muke oz. strahu oz. da se toliko sprostim, da lahko nekako normalno funkcioniram. Je pa v takšnih situacijah zelo težko iti skozi to, potem ko pa se stanje izboljša, pa samo upaš, da se zadeva ne umiri in da dejansko lahko začneš zopet živeti, kot si pred tem..

Tudi jaz sem si sama vse skupaj priklicala. Po ko sem že mislila da sem uspešno premagala večino ovir, in potem iznenada ponovni udarec, in sedaj pa kar tonem zaradi skrbi globlje in globlje  :unsure:

Jaz pa šele čakam na izvide od slikanja hrbtenice da vidim a imam mogoče kakšen živec vkleščen..glede na to da mravljinčenje občutim odvisno od položaja sedenja.. mi je pa malo prejle noga precej trznila in sem se tako prestrašila da sem si kar mravljince v roko priklicala  :unsure: preveč sem svoje simptome analizirala, zdej pa mam. Zdej še samo za nazaj študiram, kaj me je v prejšnih letih matralo da bi lahko vse skup povezala z MS. Tako razmišljanje seveda ni dobro, sam kaj ko je težko odvrniti pozornost od tega..samo nestrpno čakam da pridem do nevrologa, da mi pove kako je stanje..pa še oftalmologa bom šla naslednji teden obiskat, da mi preveri če je vse ok z očmi.. za vsak slučaj :)

Sem res vesela da sem našla tale forum, brez njega bi me po moje že mogli kam peljati. :) Se je pa težko prepričati da je vse skupaj psiha, dokler nimaš določenih zdravniških izvidov v roki kot dokaz da si zdrav.  Upam da se čimprej v red spravim, ker tole počasi postaja neznosno..Tebi Eya pa tudi želim vse dobro!

Hehe, sej pravim. Jaz se lahko brez problema smejim, zabavam... Samo telesni simptomi - razne bolecine, mravljinci, spikanja, vcasih razlicno po telesu obcutim kot da bi mel mrzle kapljice, omotica, skratka to me zalosti in spravlja v obup. Ko se me loti glavobol ali tezko gledanje takrat se res tezko smejim. Tudi sam mislim, da tole ni depresija... Ce bi imel pa MS ali kaj drugega, se pa tolazim, da se iz vseh kriz ne bi zmazal kot sem se ampak bi bil kje v bolnici ali kakorkoli :) zadnje dni me daje obcutek vrocine. Pri 36,4 imam obcutek kot da me kuha  ???

Bodite lepo in upam, da skupaj prebrodimo nase krize  :rozicodam:

Axxo sva kar na istem. Čeprov jst ko sem v družbi ne čutim nobenih simptomov, ko pridem pa domov pa sedem za računalnik pa pride vse nazaj :( še ko se mi majica malo "zmučka" pa čutim to na koži, se mi zdi da imam mravljince :( pa konstanto imam kurjo polt. še nikoli nisem bila tako občutljiva kot sem sedaj. Malo sonce na mene posveti se naježim, jem kosilo se kar iznenada naježim.. me že pol meša al imam kurjo polt ali so to mravljinci..in pol samo tuhtam kaj vse me še boli, in sem povsem brez volje. in tole čakanje do nevrologa je ubijajoče..
Včeraj je bilo počutje sicer bolje, s sestro sva šli po trgovinah, nič me ni matralo..edino utrujene noge po 6 urah šopingiranja ter laufanja za mojo sestro..kar je verjetno čist normalno   :) A danes pa čutim rahlo topo bolečino v levem očesu..se tolažim da je verjetno od buljenja v ekran od računalnika, ali pa zaradi tega ker nimam očal, in mam rahlo dipotrijo..po drugi stran se pa sprašujem : kaj pa če je kej hujšega?

Oh, kako zaračan krog je to.. Upam da bom vsaj potem, ko pridem od nevrologa pomirjena..vsaj nekaj časa..trenutno še za faks ne najdem motivacije.. kar izgovore iščem kaj bi pisala profesorjem zakaj ne bi na vaje prišla.. pa tako lepo je bilo še en mesec nazaj  :( edino praženje na soncu mi nekako ubije simptome..sam kaj ko prihaja sedaj slabo vreme :(

No sj nevrolog, sicer odvisno h kateremu boš šla, ampak določeni se ti sploh ne znajo posvetit oz. tistih 10min ko ti nameni, te sprašuje neke banalne stvari, ampak dejanski vzrok pa ponavadi ostane nepojasnjen. Namesto, da bi rekel, to pa to je. Sama sem jih dala kar nekaj skozi, pa vsi razen enega, niso povedali nič novega oz. tistega, česar že nisem vedela.

Ja kar se tiče pa zdravniških izvidov je pa tako, sama bi mogoče včasih rajši videli, da ne bi vedela za poškodbo in kakšne nevšečnosti so lahko posledično zaradi tega oz. kaj se mi dogaja, ker potem si še toliko bolj dodatno obremenjen z brezveznimi vprašanji in seveda kaj bo v primeru, da se stanje poslabša.
Kolikor je dobro vedeti iz česa izvirajo težave, je včasih bolje vedeti manj in se ne obremenjeavati z vsako malenkostjo, saj lahko ravno s takšnim razmišljanjem naredimo dosti več škode kot pa koristi.

Sama sem začela malce bolj delati na sebi in predvsem na tem, kako se prepričati, ko začutim kakršnokoli mravljinčenje, da je to zgolj to, in da se ne bo nadaljevalo v nič kaj hujšega..

Tud jaz mam veliko fobijo pred javnimi mesti.

Danes sem si zaradi moje čudaškosti naredila veliko sramoto. :o
Bila sem v trgovini ravno ko je bila največja gužva. Očitno se je ful opazilo, da sem cela panična, ker me je opazil varnostnik in začel hodit za mano.  ??? Na koncu mi je rekel, da naj grem z njim v službeni prostor...  :( :( :( :( Pregledal mi je torbico in sem seveda mogla vprašat za kaj se gre, in on meni, da je to samo rutinska kontrola. Očitno moram požret, da sem se takole ponižala... :jok:

Ojoj Mia, to je pa moralo biti neprijetno!

Drugič pojdi raje ven iz trgovine in počakaj da se gužva malo razkropi, če ti čas dopušča :) Jaz vedno počakam da se malo izprazni prostor, da lahko res u miru nakupujem. Skočim vmes na kakšno kavico.
Je škoda da zgubiš vso energijo z sekiranjem, potenjem, mravljinci, itd. Vsaj jst v takšnem stanju ne morem ene stvari kupiti.

Nič se sekirat s tem. Zdej je že tako mimo :)



Eya: grem dvakrat k nevrologu, ker mi je z napotnico predolga čakalna, grem najprej v Laško k dr. Zupanu, in je baje odličen nevrolog.  Drugi je pa dr. Pečnik v Železniškem zdravstvenem domu v Lj. Sem hotela it na UKC, kjer piše da imajo čakalno dobo 21 dni, potem ko pa jih pokličeš je pa kr minimalno tri mesece, pri dr. Pečniku je pa 55 dni. Samoplačniško grem zato da bom prej na vrsti, napotice je pa tudi škoda da bi propadla, sm pa rekla da bom šla pa pač dvakrat. Je pa res, moje panične napade ter anksioznost bom zadržala za sebe, ker nočem da že kar v štartu vse na psiho obesijo.

Pri katerem si pa ti bila?
 

Dr. marko Zupan je primarij nevrologije v Celju, vrhunski zdravnik z izjemnim čutom za človeka. Pri njemu sem bil tudi sam lansko poletje samoplačniško in se splača. Seveda ni bilo nič narobe z mano tako kot tudi 5 let nazaj ne. Verjamem, da je po večini primerov kriva psiha in pri tebi nizek krvni tlak. Je pa vseeno dobro, da greš že zaradi sebe.

Tudi par ljudi poznam, ki so se celo zdravili pri njemu in jim je precej pomagal. :oki:

Tudi jaz sem slišala same dobre stvari o njem, in grem z veseljem tudi samoplačniško k njemu. Upam da bojo rezultati okej :)


Nizek krvni tlak pri meni ni več takšen problem..moj problem so namišljeni? mravljinci po telesu oz. bolj žgečkanje kot pa mravljinci (imam jih predvsem po rebrah kar je nenavadno-ali pa je samo ohlapna majica ki se mi je zasukala okoli, sej že skoraj ne ločim več kaj je kaj :unsure: .. je pa potem bolje če samo malo zamigam..potem zginejo - dobim jih ubistvu samo ko se uležem) ter občutek šibkih in mlahavih nog.. Sem pa ravno včeraj opazila da imam na nek način socialno fobijo, in to pred sedečimi ljudmi! Ko grem po ulici kjer je ogromno kavarn in so zunaj terase druga zravn druge in da je polno ljudi..mi noge skoraj odpovejo! Me kr zaštopa.. Se mi zdi da me vsi kr gledajo.. Če je gužva pa da se ljudje sprehajajo sploh ni problema, sam ko pa sedijo po teh terasah v kavarnah me pa kr mal stisne..ponavadi pokličem koga da se pogovarjam po telefonu da malo misli preusmerim pa da se zvlečem mimo..potem ko je pa mimo je pa bolje. Sicer sem še vedno šibka v nogah, ampak že občutim da je kr bolje. Pa ker mi pulz naraste do višin, si mislim da bi lahko bil to panični napad in nič drugega.  :)

Sem pa ugotovila da imam ta problem cca. tri tedne, odkar me je na prehodu za pešče nekaj zagrablo in sem dobila čist šibke noge. In mi ni jasno zakaj imam še sedaj tak občutek da mi bodo noge odpovedale vsak čas :( Priznam, odkar googlam razne te simptome itd. in nič kaj dobrega ne prebereš sem malo v depresijo zapadla. Vso voljo sem izgubila, motivacijo, še zvečer se izogibam da bi šla s kolegi ven na kako pivo, ko se kr bojim da noge ne bodo več funkcionirale in ne bom več vstala. Faks mi je postal totalno odveč (čeprov mi je res zanimiv faks in načeloma bi z največjim veseljem hodila, če ne bi imela problemov), za prvomajske počitnice smo planirali potovati na Nizozemsko, sem skenslala ker ne upam it. Niti si ne upam karkoli planirati za dlje časa vnaprej, ker ne vem kaj lahko pričakujem.

Ahja, v petek grem lepo k zdravnici po izvide od slikanja hrbtenice, da vidim če bom tam kej zvedela, potem imam še pa dober teden do nevrologa..

Fairystar, mi lahko poveš kako izgleda pregled pri nevrologu? Ter kakšne težave si ti imel? Kolikor sem slišala moraš tudi neke vaje za ravnotežje delat, če se ne motim..vsaj moja sestra jih je morala, ker je šla k njemu zaradi hudih migren :)

No jst bom pa tako rekla..sama sem bila pri njemu, sicer na napotnico in glede na to, da sem tako dolgo čakala,sem pričakovala, da bom vsaj izvedela kaj meni neznanega oz. nek vzrok. Ampak po 15 min, kolikor si jih je vzel, nisem izvedela nič drugega kot skrajšano verzijo vseh tistih izvidov specialistov, ki sem jih imela poleg.
Seveda prijaznost veliko pomeni pri zdravniku, ampak meni to pravzaprav nič ne koristi, če ne izvem dejanskega stanja oz. diagnoze po katero sem pravzaprav prišla. In glede na to, da po tem pregledu še vedno nisem vedela kje sem, sem odšla samoplačniško v LJ (nevem zdjle na pamet njegovega priimka, vem da ga ljudje zelo priporočajo), in bila zelo zadovoljna. Ne samo z odnosom, tudi z čakalno vrsto (3-4 dni), kot tudi na to, da sem šele takrat pravzaprav izvedela odkod moje težave, pogledal je vse moje slike, pregledal je mene in mi ustrezno napisala nadaljne zdravljenje. Tudi ko sem potrebovala nasvet, sem ga poklicala in sva se brez problema dogovorila za vnaprej. Res sem bila notri 40min, no saj sem tudi plačala ampak kar je najvažneje, da sem ven iz ordinacije prišla z informacijami, ki sem jih potrebovala oz. želela.

Pa sem imela prav tako nevem koliko izvidov od hrbtenice (MR), pregledal me je nevrokirurg v Celju, pa sem šele po pol leta v Lj pri nevrologu izvedela, kaj točno je vzrok in kakšno je moje dejansko stanje. Žalostno, ampak na žalost je pač tako, da ni vse v prijaznosti, ampak predvsem v strokovnosti in pri meni to igra glavno vlogo.

:groza: Popolnoma te razumem, da si se počutila skrajno neprijetno in ponižano. To je bilo čisto nadlegovanje, za katerega bi se ti morali v trgovini pošteno opravičiti, če so se že zmotili. Ti nisi nič kriva.

Prepričana sem, da varnostnik v trgovini lahko opravi pregled samo v primeru, če obstaja nek konkreten sum, da je nekdo nekaj ukradel ... Ne more pa kar takole brskat po tujih torbicah, za štih probo, ker kupec ni videti dovolj samozavesten, ali kaj ...  >:(

Ni ti treba kar požreti te "sramote". Jaz bi na tvojem mestu upravi trgovine poslala kak mail, v katerem bi jih lepo prijazno obvestila, da ne bom več prestopila njihovega praga, ker me spravljajo v grozo "rutinske kontrole" njihovih varnostnikov.

Karkoli boš že naredila, tudi če nič, samo ne zdaj še samo sebe mučit zaradi tega dogodka in si očitat, da si naredila kaj narobe. Imej danes vseeno lep dan. :rozicodam: