FORUM Nebojse.si

Živjo, še ena nova z depro,....

Danes je nekam hudo, kar zjokala bi se, gre mi na bruhanje, ima vse to sploh kak smisel?
K psihiatru hodim že par mesecev imam Cymbalto in Cipralex, saj je bolje, ampak kak dan sem čisto na tleh. Kdaj bo konec vsega tega kdaj? Kdaj? Šla bi kar spat, pa mi je ravno, če se še kdaj zbudim.     Kako si pomagate ostali?

Malena

Meni pravijo: pojdi na sprehod, pojdi malo med ljudi.. Ampak ljudje ne razumejo, da ko si v depri ti ni do nič. Nekako moraš dat skoz to grozno fazo depre, običajno se je meni potem po določenem času izboljšalo. Se mi pa depra ponavlja skozi vse življenje (od 13.leta dalje). Tako da ne preostane drugega kot se naučit nekako preživet ta čas.. Pač nekako..

To je moj recept, ki se (mi) obnese zadnjih nekaj let, ko preživljam svoj čas na
tem svetu s svojo zvesto spreljevalko "depro". Spanec:
-prinese nov dan, ponavadi je boljši ali pa vsaj DRUGAČEN
-regenerira telo (duha žal samega po sebi bolj malo) in če drugega ne je že to napredek
-čas, ki bi ga porabil za smiljenje samemu sebi mine v sanjah (hmm... ne nujno slabih)
In to je to... čas celi vse rane, čas pomirja "duševno bolane". :kadim:

Slabim dnevom sledijo malo boljši, včasih mnogo boljši, včasih se zalotim, da pomislim, da že odlični...
Pa tudi če pride spet padec razpoloženja... j**i ga, to je ta "rollercoaster" nas psihičev.
IT'S RIDE UP AND DOWN...

LP D.

Jaz sem kot otrok imela dosti problemov ( v družini, ugl. finančni) in dosti sem grdo sanjala. Nekaj časa sem se bala grdih sanj. Enkrat sem v enemu bosanskemu časopisu prebrala da grde sanje pomagajo da se znebimo kakega problema. Od tedaj sem se naučila dobesedno "uživat" v grdih sanjah.

Že veliko veliko let nisem grdo sanjala...če je kaj bilo, niti ni bilo tako hudo...

Malena, kako si kaj?  :rozicodam: