FORUM Nebojse.si

No, pa da vam jaz povem svojo zgodbico, ki je počasi  zame že komedija  :P (glede na to da je moj edini prispevek tu o mojem najdražjem... o meni ne veste ničesar  :A) )

Jaz zase rada rečem, da se kot volkulja - saj sem zvesta do ljudi, ki so pomembni meni, znam biti vodja ali pa tudi samotar če je to potrebno. Pri volkovih mi je pa najbolj všeč to da se ne glede na vse znajo pobrat in iti naprej - kar glede na moje izkušnje in dosedanje življenje tudi sama smatram da zmorem.  :-[

Pa začnimo na začetku.
Moja mami je zanosila pri 19h letih (kar mislim da je pomembno za nadaljne dogodke) in se v roku enega leta poročila in ločila ter preselila nazaj k staršem, kjer smo živeli do mojega 4 leta in se kasneje preselili k  njenemu sedanjemu možu. Od pravega očeta pa nisem slišala niti besede.

V tem času se je  vsa pozornost vrtela okoli mene, na kar sem se seveda navadila. Potem pa je prišla na svet sestrica, kar je pomenilo, majhna sladka srčkana in nekako sem postala malo odveč vsem in nisem in nisem mogla dojet kako lahko kar tako postanem nekaj kar ne rabijo več.  :jok:
In pač sem se nekako navadila na to in posledično visela samo v svoji sobi zaprta vase, stran od vseh, da ja ne bom v napoto.

Nekako sem dala čez osnovno šolo kot ponižen cucek, saj moja mati je imela pri meni striktno strogo vzogjo.  :( Prva stvar je bila seveda šola in ocene ter nenehno učenje. Dobra ocena (3) je bila sam hudič, pravdobro (4) je bilo "a samo toliko" ter odlično (5) je bilo "a nisi mogla dobit vseh pik".... to je pomenilo laganje in skrivanje slabih ocen, ponarejanje podpisa iz samega strahu, ki je izviral iz nasilja. Za vsako stvar, ki jo je smatrala za nepravilo sem jih fasala, ali je bilo s pasom, kuhavnico ali celo leseno dilo, sem jih dobila da sem bila plava.  :jok:

Preden je vse postalo kaplja čez rob, pa sem spoznala najboljšo prijateljico in njenega starejšega brata. Takrat se mi je tudi zgodilo, tisto kar me je najbolj uničilo in mi še danes ne da miru. Njen brat si me je uzel s silo - bila sem posiljena in skoraj pretepena do smrt (da ne bo pomote, niti malo nisem izivala, saj sem bila za ta leta še vedno bolj otrok kot preverzen najstik, ki se izivalno oblači  :unsure:). Za  to niso vedeli ne starši ne nihče, ker se je to dogajalo poleti, ko sem bila na nekem kampu v Italiji in smo nekako vse uredili pod mizo. Takrat sem bila stara 15 let, in med tem ko sem jaz preživela pekel, je moja družina uživala na morju  ???
Fant, ki mi je to storil je danes pokojen, saj je umrl v prometni nesreči.

Tako, "zlizala sem se" kot pravijo in se spravila domov. Mati je opazila da sem malo drugačna (brazgotin in poškodb se sicer ni videlo, so bile lepo skrite), vednar ker ni vedela kam z mano, me je spravila do psihologinje, ki je me dobra 3 leta držala pri življenju.

V šoli so se ocene poslabšale tako zelo, da si niti upala nisem več domov in se odločila, da pobegnem, 3 dni me ni bilo domov, ko me je potem našla mati in takrat se mi je tudi njen oče zameril, saj je bil za moje pojme preveč vsiljiv.  >:( Nato pa so me dejansko bolj ko ne vlekli ven in do psihologinje.

V tem obdobju nisem imela nobene družbe prijateljev ali simpatije, bila sem sama, zaprta vase, pred vsemi, niti branit se mi ni dalo.  :'(
Nato se je začela srednja šola,novo okolje in novi ljudje, upala sem na nov začetek. Vendar, ker me ima hudič zgleda na piki se tudi to ni zgodilo.  Zaradi zaprtosti sem postala "črni volk", tarča posmeha in povrh vsega še "piflarka"....

V tem času sem zbrala pogum, da sem se odpla fantu in spoznala 2 prijateljici, kateri pa se nista obnesli niti do začetka faxa, žal  :'(
Sicer zveza s fantom je trajala celo eno leto. Sicer pa se je pekel ponovil, saj kot je večini fantom sex zelo pomemben, je bil njemu tudi. Nebi ravno temu rekla posilsto, ampak izkoriščanje čustev. Ker sem bila naivna in sem mislila da me ljubi.... Dejal mi je, če ne spiva skupaj pač končava, je neumno vendar sem popustila. Po enem letu me je pa kmet pustil zaradi druge.  :'(

Da sem ga prebolela je trajalo skoraj leto in pol. Med tem pa sem tudi jaz odločila, da bom malo p*asice in bom gledala samo nase. Takrat nisem želela neke velike fizične bližine, ampak bolj pihanje na dušo in neko ljubezen, ki je bila z moje strani pofejkana. Revež, ki je bil pa žrtev...pač kaj naj. Nisem videla druge poti.

Potem pa sem spoznala moj sedanjo ljubezen, ki je obrnila moj svet na glavo in sem se lahko čisto prepustila, saj je bil do sedaj edini ki sem mu zaupala kaj se mi je zgodilo.  :zardevam:

Doma so bile razmere malo hujše, z manj nasilja zaradi mature in vpisa na fax.  :o z eno besedo bilo je noro.

Oktobra pa sem se končno odselila na svoje in staršem povedala, da nikoli več ne mislim prit nazaj, no mati počasi pustim malo stika,vendar  se vedno zelo malo  :A)

Živim sama, delam fax redno, skrbim za moje kosmatince in trenutno fanta, ki kot veste ima svoje probleme.  :( Še vedno pa sem sama, poleg fanta sem brez prijateljev, saj sem edino prijateljico izgubila zaradi tega ker češ "preveč samo nase gledam", kar dejansko ne drži, saj sem na žalost tako da se  dosti hitro navežem in dam prednost vsem razen sebi, sicer se temu malo upiram in začenjam kazat svojo volčjo voljo po preživetju. Sicer ne vem ali sem srečna ali ne, vendar imam čas da to ugotovim.

Zadnje dni me malo sicer muči nespečnost, vendar se nekako zvlečem skozi dan. :)
Z moje strani je to vse, če je pa kar koli pa le z besedo na dan.  :zvizgam: :zardevam:

Lp
SW

Pozdravljena!

Tvoj zunanji JAZ in podoba oz.maska katero si si nadela izvira iz tvojega ranjenega otroškega obdobja saj si preživela veliko nasilja tako fizičnega kot psihičnega.
Da bi prekrila svojo bolečino,ki jo nosiš v sebi in strah pred ponovno bolečino ali prizadetostjo po drugi strani raje uporabljaš navidezno masko "trdnosti in samozavesti".
Tudi sama sem bila velikokrat razočarana in prizadeta ampak prišel je čas,ko sem se morala soočit sabo in odvrečt "masko".
Dobro potezo si napravila,ker si se odselila in s tem preprečila še večjo škodo sebi.Žal ne moremo spremenit stvari in dogotkov za nazaj lahko pa jih v prihodnje.
Kar te čaka sedaj je delo na sebi in svojih čustvih ter občutkih,ker je treba to predelat saj si bila velikokrat zlorabljena in pomest pod preprogo vse to ne gre.
Z prijatelji je pa tako,da je pristnih odnosov med ljudmi vedno manj kar je zelo žalostno ampak se,da najt prave ljudi in tudi vredne zaupanja samo pustit jim moramo blizu ,če pa se izkaže da nimamo veliko skupnega ali celo nič se pa umaknemo in gremo naprej.
Verjajmem,da boš prebrodila svojo stisko in boš lahko šla naprej brez "maske" :rozicodam:

Hey,
ah verjemi, da mije bilo težko, vendar se nekako ne skrivam več za masko, saj mi je izguba časa. Ker če se skrijem in se skoz bojim je samo še huje.  :P
Sem tako kot sem, brez maske ali pretvarjanja, to se je končalo, ko sem ušla iz kletke  :clap:  :sesmejem:

Joj kok mi je to otroštvo znano.Kok mi je znano vzeti,del telesa  pa čeprov je odgovor NE. :'(
Si pa še vedno prava volkulja,na koncu boš nagrajena :rozicodam:

SvWolf,
Kot je že lunica rekla, pomesti pod preprogo se ne da, oz. slej ko prej se ti vrne z obrestmi.

Z masko živeti je pa tudi "dušljivo".

Upam, da ti bo uspelo predelati stvari. :rozicodam:

Sanja, ja je kar hudo vse to, samo da pač treba je ustat čeprav se ti tresejo tace  :P
Garfi, jaz se ne skrivam za masko, kakor  pise v mojem podpisu, izi se je obleč v ovco ampak jaz bom ostala volk, nikoli nisem pometna pod preprogo, še lani novembra sem zrla v oči človeku ki mi je storil najhuje pa sem bila mirna, delno vesela da ga vidim. Tudi z mami si pišem samo ne pustim je preblizu...

 :oki:

SvWolf, želim ti, da boš se zavedala v sebi in znala uporabljati vir moči, ki ti bo pomagal premagovati vse s čimer se boš soočala na svoji poti!  :rozicodam: mi smo pa tu da se na nas obrneš in nam se  zaupaš!  :wav:

Draga sveta volkulja

Ja, to sem hotel že prej povedati, pa nisem vedel, katere besede bi bile prave. No ja, saj še zdaj nevem.
Ampak mi smo tukaj. Volčje krdelo. Mi smo tukaj in držimo skupaj. Da se poduhamo, da se poližemo po smrčku, da si pomagamo, da pomagamo čisto vsakemu članu krdela, če potrebuje pomoč.
Tako nekako sem hotel povedati. Upam, da ga nisem preveč sral tule.


          Poni

No, tako, poslal sem.
Me je že sram zaradi oslarij, ki sem jih napisal. :zardevam:

          Poni

Eh Poni nisi,prav srčkano zveni,  ravno zame  :zardevam: :rozicodam:

Hej,
tu nisem ničesar dolgo napisala :)
Veliko se je spremenilo v tem času, po novem sem samska in se borim s hudo depresijo in tesnobo.  :sesmejem:
Drugače pa stvari so se zelo uredile med mani in starši, redno se slišimo in tudi grem domov, tako, da smo skupaj :)
In končno razumejo, kaj sem dala čez in ni več tega dihanja za ovratnik ter nadzorovanja.
Vendar, pa nočem, da kogar koli skrbi zame in se posledično se zapiram vase :D in ne obremenjujem ljudi toliko z mojimi problemi in imam veliko krizo sama s seboj  :A) :P

No, ti le govori o svojih stiskah ne tem forumu SvWolf  :) Nikoli in niti slučajno se zaradi tega ne bomo počutili obremenjene. Na tem forumu smo zato, da si delimo lepo in tudi težko. Slednje nas na nek način celo samo še bolj povezuje in nas čustveno bogati...

Kar pogumno naprej SvWolf in vedi, da je na tem forumu vedno uho, ki je pripravljeno prisluhniti in srce, ki je pripravljeno sočustvovati.

metu  :rozicodam: