FORUM Nebojse.si

Malo sem začel zanemarjati forum zadnje čase, saj sem se počutil res vredu, in ni bilo ne duha ne sluha o kakšnih paničnih napadih. Spoznal ful vredu punco, se  zaljubil, šel na potovanje, in zdaj naenkrat bum spet terror. Začelo se že pred dopustom z bolečinami v predelu srca in pljuč, potem težko dihanje, ki se ga nikak ne morem rešiti in danes spet terror! :o po enem letu... nič zgleda da sem spet konektan z vami vsemi...

Zdravo Džimi!

Malo gor, malo dol ... a spet boš zlezel ven, boš videl!

Na potovanju si bil !? Super ... poročaj malo več kako in kaj (lahko na mail ali OS) ...

Drž' se!

Sedaj imaš izkušnjo, da se bolezen da premagati in če si jo že enkrat sem prepričana, da jo boš tudi tokrat.

Srečno.

Oh, Džimi...to naše počutje!? Saj veš - malo dol, malo gor. Predvsem pa so vsakokratni (ponavljajoči) "padci" krajši, prej se poberemo. Imamo izkušnje, poznamo rešitev in vemo, da zmoremo. Drži se! Predvsem me veseli, da imaš punco in da si bil na potovanju. Poročaj!

Zgodilo se mi je isto. Počutla sem se že zelo dobro, hodla na psihoterapije, redno berem knjige s kognitivno vedenjsko terapijo. Potem pa sem prejšnji teden imela virozo in bum. Kar naekrat sem spet začela razmišljati bedarije (kar mi je čisto logično, ker sem imela preveč časa, ko sem doma počivala in gledala tv, drugega namreč nisem mogla počet, ker me je bolela glava). Nekako sem s slabim razpoloženjem priklicala nazaj mojo paniko. Vendar se tolažim s tem, da bo bolje, ker sem bila že na takem dnu, da nisem videla izhoda, pa sem vseeno priplavala do sem, kjer sem danes. Glavo gor, najslabše je, če se sami sebi smilimo. Takrat mi je namreč še huje (zakaj ravno jaz, drugi okoli mene so vsi normalni, kdaj bo tega konc, kako sem boga...). Pa si pravzaprav sama to delam, kar je prava ironija.

Brez panike Džimi, ko enkrat vemo kako se pride ven, nam vzame še enkrat manj časa, da spet najdemo izhod :oki:. In konec koncev, tesnoba in napad panike ne pomeni, da si spet na začetku. Pomeni, da si bil tesnoben, in da si imel napad panike. Ne pripisuj temu nekega velikega pomena, da si "zdaj pa spet tam", ker ni res. Bila je panika, zdaj je mimo. V to past zlahka pademo, ko iz ene panike naredimo znanilko ponovne panične motnje in kaj jaz vem česa še, ko pa je bil samo trenutek slabosti. Kar lepo naprej, pa brez skrbi.

 Nikar ne skrbi in se ne obremenjuj. Tako je.... Danes smo dobro, jutri malo slabše...

   Vem, kako je to. Sama sem že nekaj časa brez AD-jev, pa se tu in tam še pojavi kakšen majhen napad panike.  Vendar mine.... in spet je vse ok....


  Drži se.... :oki:
 

včasih se mi zdi da sploh nisem prepričan, da imam res panične napade, sploh ker bilo kdaj grem k zdravniku, me čudno gleda odkar imam to napisano v kartoteki, in sploh ne naredi nobenih preiskav. zdaj od kar me pa že nekaj časa stiska v prsih in težko diham, pa mi sploh ni več tja za it... je imel kdo podobne težave, da ga je stiskalo v srcu tudi ko ni imel napadov? eh samo jamram  ko baba :o hvala za spodbudne besede .

Džimi, mene je zelo stiskalo, non-stop. Tako me je stiskalo, da sem bila 100%, da ne more biti psiha. Pa je bila. Ne pravim, da je tudi pri tebi tako, je pa velika verjetnost. Pomagale so mi dihalne vaje zvečer v postelji. Ko se mi je uspelo prvič sprostiti in sta ta obroč okrog srca in napetost v prsnem košu ter trebuhu popustila, sem postala skoraj malo evforična... Pomaga, zares.
Ampak, seveda, če misliš, da morda ni psiha, pa nazaj k osebnemu zdravniku na kake preiskave.

ja, tudi ko napada nisem imela ... stiskanje, tesnoba v prsih, pri srcu ostaja ... določena obdobja je bilo prisotno tudi 'samo' to ... ne rečem, da gre pri tebi za to isto stvar, mislim, trdit ne morem, je pa velika verjetnost

jaoooo ... tale je pa dobra D.!