FORUM Nebojse.si

Živjo :)
sem nova tukaj. Potrebovala bi pomoč. stara sem 16 let. nimam prijateljic, imam samo 2, v osnovni šoli me noben ni maral, vsi so šli stran od mene, zafrkavali so me, smejal so se mi, in že večkrat sem probavala naredit samomor tud rezala sm se. lani sem šla v srednjo šolo in tam spoznala najboljšo prijateljico, z vsemi v razredu sem se razumela in upala, da bo tako ostalo vsa 4 leta, ampak 1. letnika nisem naredila in zdej ponavljam, nimam niti 1 prijateljice in vedno sem sama, spet me noben me mara, niti profesorji. to zato ker me je preveč sram in ne govorim rada. velikokrat sem se probala ubit, ampak mi 2. najboljša prijateljica vedno opomne zakaj  nj tega ne naredi.  tudi v ljubezni nimam sreče. veliko fantov me je povabil na pijačo ali pa so mi pisali in noben od njih me ni maral samo zato ker nism govorila :( ampak če bi bila večkrat z kkšnim bi videl da nisem taka in govorim, samo prvič me je sram. http://25.media.tumblr.com/tumblr_m6ckebOAou1qf4teko1_500.png 
http://25.media.tumblr.com/b2520cbfc60f2080b8fdc7c2432f3692/tumblr_mfhh6aFtzc1r4w26ho1_r7_500.gif
tudi pri psihijatru sem bila, mi ni nč pomagal. s starši se ne pogovarjam veliko, ne razumeta me, govorita mi da nč ne znam in da nikol ne bom dovolj dobra za kj. tudi sama tako mislim :( u šoli sm najslabša, nč dobr ne nardim, vedno use pokvarim, hotla sem it na prakso na veterinarsko ambulanto, ampak bi vse narobe naredila, nikol ne bom mela prjateljev, niti fanta, niti službe ker nč ne znam.. in kaj naj naredim da me ne bo tak sram? :(  imam nizko samozavest. Nevem ali bi temu rekla depresija, ampak neprestano sem slabe volje . Tudi jezna sem veliko.

Draga mariaa. Mladostniki in odrasli, ki so jih starši spodbujali in kazali da verjamejo v njih imajo posledično dobro samopodobo. Problem ljudi z nizko samopodobo oz kakor sem jaz to občutil na svoji koži je v pomankljivi vzgoja oz. neznanju ustrezne vzgoje staršev. Takrat je na nas samih, da si samozaupanje pridobimo sami oz skozi pogovore s prijatelji. Počasi prični delati na svoji samopodobi, ker vem, da si ok in sposobna in gotovo ti bo uspelo.

hvala :)

Pozdravljeni

prosim če mi kdo pomaga res ne vem kaj naj naredim... imam hudo depresijo. to traja že od 13 let zdaj sem stara 17. tako mi je glupo vse kr neki brez veze pa ne vem kaj je. usak večer jokam tako kr neki mi je podnevi ne morem nič delat, vedno sem žalostna.
rada bi se spremenila tako sem brez vezna samo na samomor mislim in poškodujem se sama :( sramežljiva sem preveč nihče me ne mara. i just want to be happy. i need someone. im so lonely...

Mariaa  :rozicodam:

Nujno priporočam strokovno obravnavo... :oki:
Skoraj leto je minilo od tvojega prvega pisanja, si morda med tem še obiskala
psihiatra...če nisi pojdi čim prej...

Predvidevam, da si že v srednji šoli ti predlagam, da si poiščeš obravnavo
pri psihologu...morda ga imate celo na šoli...

Drži se... :rozicodam:

Kot so že pred mano napisali, poišči si pomoč. Nisi brezvezna... depresija je serious shit. Res težko se je iz tega izvlečt. Sploh v teh letih in pa s takimi starši. Ravno zato pa rabiš pomoč. Vsaj tukaj kaj napiši, če še ne upaš do psihiatra/psihologa, boš dobila nadaljne nasvete. Kot rečeno ti starša nista nudila, kar bi ti mogla in zato pretirano negativno vidiš odzive drugih (mogoče tvoji vrstniki tudi niso sposobni dojeti, razumeti).
Pač si sramažljiva, kot mnogi, tudi jaz. Ko se boš rešila iz depre bo to samo še ena značajska lastnost.
Ljudje se pač držijo bolj sami zase in te nekako spregledajo. Sploh si rekla, da si ponavljala letnik, kar je šok za nekoga s takimi problemi; težko je spet navezati stike z novo skupino ljudi. Tudi sam sem redno mislil na samomoror in ti lahko povem, da lahko gre na bolš. Za začetek si poišči pomoč, mogoče pri šolskem psihologu. Prijatelja ali prijateljico, ki bi te razumel pa lahko spoznaš na tem forumu. Napiši v tej temi:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,14422.80.html (http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,14422.80.html)

LP Matic

PS: Ne izgini spet za eno leto, napiši še kaj.  :oki:

Ne bi šla k psihologu/psihiatru  :(
 :unsure:
hvala za odg.  :rozicodam:

Lahko pa greš tudi do svojega osebega zdravnika in se o teh težavah najprej z njim pogovoriš.

Točno tako, tudi sam sem se pred časom otepal obiska pri "shrinku". Najprej sem se lepo pogovoril s svojo splošno zdravnico (legenda in faca  :sesmejem:), potem pa je šlo počasi naprej. Pač obisk pri psihologu/psihiatru ni nič hudega in ne boli  ;D. Bolj boli to, da se že leto dni sučeš v krogu in ne najdeš izhoda. Zato le poišči pravo pomoč.
Mariaa, ne čakaj, pa sporoči nam kako napreduješ. :pomezik: :oki:

lp :rozicodam:

fajt

okej.. bom šla k psihijatru
še nekaj da bo res hudo se je zgodilo  :jok: moj kuža (zelo sva povezana in najboljša prijatelja) bo živel samo še 1 do  2 leti in to s tabletami. ima probleme s srcem :( what will i do without him?