FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,

pred novoletnimi prazniki sem se oglasil pri osebnem zdravniku, kateri me je "prepričal" v uporabo pomirjeval saj sem se počutil tesnobno in depresivno (Asentra). Po tednu dni jemanja Asentre se mi je pojavil verjetno stranski učinek tega zdravila ali Helexa v obliki nenehnega joka. Po psihiatrični ambulanti v Lj preneham s Helexom in dobim Rispolux ter diagnozo depresija in psihosocialna motnja s predlog za obisk psihiatra.
S postavljeno diagnozo se kar nisem mogel strinjati, saj še nikoli v življenju nisem bil depresiven, zato poiščem drugo mnenje pri specialistu nevrologu, kateri postavi diagnozo Postkomocijski sindrom, ki je posledica pretresa možganov iz avgusta lanskega leta. Zanima me, če mi lahko kdo kaj več pove o tej bolezni saj mi osebni zdravnik ne ve (noče) povedati ničesar (kako dolgo traja zdravljenje, ali so antidepresivi edina možna pot, kdaj Asentra prične delovati, saj imam še danes ko jo jemljem peti dan po 75 mg na dan zjutraj še vedno stranske učinke, ki so zelo neprijetni (potenje, vročinski valovi, potne roke, tresenje), v petek bodo minili trije tedni od začetka jemanja Asentre (prvi teden 25, drugi 50 in sedaj 75)???. Nekje sem zasledil, da traja neposredno zdravljenje te bolezni štirinajst dni.

A mi lahko prosim kdo pove kaj kaj več oziroma mi posreduje kontakt kjer bi o tem lahko izvedel kaj več.

Hvala in lep pozdrav.

... sem pozabil še dodati. Rispolux vzamem le po potrebi, tako da sem ga dosedaj v enajstih dneh odkar ga imam vzel 4 krat. Pojavljajo se mi "dobri" in "slabi" dnevi s pojavljanjem zgoraj omenjenih stranskih učinkov, izmenično tako da vsak od njih traja cca. 24 ur. Kdaj lahko pričakujem kakšen napredek?

Živjo,

si prepričan, da se nikoli prej nisi počutil depresivno? Včasih potlačimo slabe stvari iz preteklosti, kar pa ni v redu za postavitev diagnoze. So mogoče le osamljeni prazniki ojačali slabo počutje? Pa ne mislim osamljeni v smislu, da si bil ves čas sam, ampak da se nisi počutil povezanega z ljudmi, ki so te obkrožali ali si ugotovil, da nimaš toliko prijateljev, kot se ti je zdelo med delovnim letom.

Tudi jaz sem imela Asentro, ki pa je name delovala ravno nasprotno kot nate. Sploh se nisem mogla jokati, pa čeprav je takrat umrla meni zelo draga oseba. Sem se pa jokala veliko pred začetkom jemanja zdravil.

Drugače pa ne vem ničesar o postkomocijskem sindromu in najbolje da o njem vprašaš na kakšnem forumu, kjer odgovarjajo zdravniki.

Čaki, ti si dobil pomirjevalo (Helex), antidepresiv (Asentra), pozneje pa so ti pomirjevalo zamenjali z antipsihotikom (Rispolux), hkrati pa "nisi bil nikoli v življenju depresiven"? Nekam veliko farmacije za nikoli depresivnega... Sicer pa je poleg tesnobnega in depresivnega počutja za diagnozo "depresija" potrebno tudi, da tako počutje tudi dalj časa (bolj ali manj) neprekinjeno traja - recimo vsaj tri tedne. Kako dolgo si se ti tako počutil?

Na forumu je nekako soglasje, da antidepresiv rabi vsaj tri tedne oz. raje še kak teden ali dva več, da prime. Poleg tega pri vsakem ne prime vsaka vrsta ADja in se zato po par mesecih poizkusi kakega drugega, če ne prime.

O postkomocijskem sindromu si za začetek preberi tukaj: http://en.wikipedia.org/wiki/Post-concussion_syndrome A imaš poleg tesnobe in depresivnosti še kakšne druge simptome, kot je glavobol, občutljivost na svetlobo, vrtoglavica, utrujenost (take vrste, da te recimo enourni sprehod izmuči)? Ali sam sebe sploh čustiš kot tesnobnega ali depresivnega?

Tako stanje je trajalo cca. teden ali dva. Ne, drugih simptomov nimam in se ne počutim depresivnega.

Hvala in lp.

Torej si zdaj zdrav?

Ja.

Zakaj potem jemlješ tablete? Če nisi dolgo na antidepresivih in nimaš nekih simptomov, bi jaz na tvojem mestu kar končal. Tudi zdravniki se zmotijo. Ali pa še enkrat poiščeš drugo mnenje, pri kliničnem psihologu ali kakem normalnem psihiatru.
Samo ni mi čist jasno - praviš, da si se počutil tesnobno in depresivno. Od kdaj in koliko časa je to trajalo, kdaj je minilo, kaj je bil temu najverjetnejši vzrok oz. povod? Tudi če prej nisi bil depresiven, ne pomeni, da zdaj nisi, ampak res pa ne pomeni to, da imaš po kakem tednu depresivnega počutja kar takoj depresijo.

Rispoluxa (antipsihotik) pa jaz na tvojem mestu sploh ne bi jemal. Kako ti je to psihiater sploh predpisal - na podlagi česa, kako dolgo je trajal pogovor, o katerih simptomih si mu poročal? Stvarno ne razumem teh zdravnikov, najprej bi morali poskušati s kakim naravnim zdravljenjem (spremembe življenjskega sloga, psihoterapija itd.), ne pa kar takoj zdravila in to kar huda. Ali pa, če bi vsaj identificirali vzroke ... če je to res postkomocijski sindrom. Koliko časa pa naj bi to jemal in koliko časa naj bi še trajal ta sindrom ali je trajen?

Sem poznal en podoben primer.
Človek je imel prometno nesrečo, kjer si je poškodoval tudi glavo. Čez nekaj časa se je znašel na psihiatriji in tam sem bil tudi jaz. Sva se spoznala, se družila malo, in jaz bi si dal raje prestreliti koleno kot, da bi verjel, da ta človek ni shizofrenik. Klasična blodnjavost bi rekel vsak psihiater in tako je rekel tudi njegov lečeči psihiater in živ krst mu ne more nič slabega očitati.
Ampak...
Človek je začel dvomiti v vse skupaj, poglobil se je v zadevo, začel je iskati vzporednice med prometno nesrečo in svojim stanjem. Psihiatri ga seveda niso jemali resno in ne vem, če ga resno jemljejo danes. Težko je resno jemati nekoga, ki je bil do te mere blodnjav. Toda jaz sem ga resno jemal po nekem določenem času. Predvsem takrat, ko je izplaval iz svojih blodenj in začel trezno razmišljati. Danes živi čisto normalno življenje brez zdravil in je prepričan, da je šlo za postkomocijski sindrom.

Ena zgodbica pač. Mogoče samo za ilustracijo kako težko je biti psihiater ali psiholog.