FORUM Nebojse.si

hejla, a se samo meni zdi, ali so trenutno res full težki dnevi? tale vreme je prav depresivno, ko bi vsaj sneg padu bi mel saj kej od tega, tole pa nikamor ne pelje....

prou res se počutim depresivno, brez volje, nič se mi neda, sam spala bi :( :seznojim:

Plesalka  :rozicodam: ja, tudi zame so zelo težki dnevi.  :(

Hej Slavka¨!

Zame so prekltzo težki dnevi, spet se obremenjujem s čustvi :( spet se bojim, da sem se ohladila, po drugi strani mi je pa vse, ne znam si predstavljati življenja brez njega :(

Hja, tezki dnevi so za nas, ki imamo dolocene tezave - smo pac prevec obcutljivi :(

Res pa je, da je tole vreme obupno - sploh v Lublani..ta bedna sivina....

Plesalka  :rozicodam: Jaz ti res priporočam, da se odločiš za psihoterapijo in predelaš določene stvari. Kot berem, nameravata imeti še enega otroka in morda bi bilo dobro, da prej malo okrepiš samo sebe, ker boš le tako lahko uživala v nosečnosti in materinstvu.

Meni se tudi dozdeva,da je nekaj v zraku...dnevi so težki,brezvoljni.Nič mi ne dajo. Zjutraj se zbudim polna elana,novih načrtov,kaj vse bom danes...in ko je konec dneva,ugotovim,da se zadeve nikamor ne premaknejo,da cepetam na mestu,oz.grem še kak korak nazaj.Nič.Sita sem teh dnevov.

jest sem tudi sita teh turobnih dnevov. rada bi sončka, ali pa vsaj sneg da bo malo veselja. ker tole nikaomr ne pelje.

slavka glede psihoterapije, ne vem če bi šla, kaj mi pa lahko pomaga, razen to da me posluša? sej vse potarnam mojemu, kateri mi je dobro povedal, imaš trenutno slabše obdobje in bo minilo... ???

Ja, res je nekaj na tem. Tile dnevi so res nekam čudni najbrž. Se zjutraj zbudim in dokler sem še v postelji, nisem čisto nič prehlajen. Ko pa vstanem, pa se naenkrat prehladim, pa začnem smrkat.

Pa kar nekam siten sem te dni. Grem že sam sebi na živce, ko me pa vsaka malenkost tako spravi ob živce..... ali kako se temu reče.


Poni

....včasih je potrebno preprosto nekaj naredit. Sama sem včeraj svoj prispevek z prostovoljnim delom sebi neskončno polepšala dan - delovala sem v klicnem centru in sprejemala donacije dobrih ljudi in pomagala zvečer na prireditvi Stopimo skupaj za žrtve poplav. Ja veselo in umirjeno se počutim. Nekaj sem prispevala skupaj z dobrimi ljudmi, ki povečini tudi sami nimajo finančnih sredstev in skupaj z nastopajočimi in sodelavci smo naredili lepo oddajo. In tudi doncije niso zanemarljive in z akcijo še nadaljujemo.


masi, ki tudi nima dobrega obdobja  :rozicodam:

Maši  :rozicodam: super si  :oki:

Res so tezki dnevi... Meni gre sicer na boljse z pocutjem, a vseen me vcasih se ubija depresivno pocutje in to vreme je res turobno in tezko. Vcasih se provam zamotit s cim a enostavno ne gre, potem zacnem prevec razmisljat in slabbrezvoljno o pocutje je tu...


Saj bo bolje...sam obupat ne smemo... Evo za vse nas, ki mamo tezke dneve, pa tudi za vse ostale... :wav:

Tudi jaz se soočam in borim s težkimi dnevi. Najtežje je, ker je razpoloženje na trenutke v redu, v sebi imam moč, pomagam si z lepimi mislimi, ki pomagajo...nato pa... padec... kot da več ne bi bila jaz. Temne misli, pesimizem, žalost, tesnoba... v teh trenutkih ne pomaga nič...

tanc, prav tako, kot je pri meni! počutje niha skos! enkrat se počutim full dobro, potem mi pa kar vse pade v vodo :(

jest upam, da se bom enkrat pobrala iz te depresije. bila sem že full dobro, tko like 2 meseca, potem me je pa spet nekaj zabilo in sem bila in deep shit!

ko imaš slabe dneve, se sploh ne spomniš kako je bilo, ko si bil ok, aneda :/

 :'(

Ja, to je pa res. Zoprno, toda resnično. :mah:


Poni

tudi moji slabi dnevi se se kar nadaljujejo. upam da bo kmalu bolje.


za vse nas  :wav: da cimprej prilezemo ven iz teh slabih in tezkih dni.

Vsem, ki imate slabe dneve :rozicodam:
pa še meni ena :rozicodam:

ja, js si želim prilezit iz teh slabih dni, želim zaživeti polno življenje v vsej meri... nočem več teh slabih dni.

še posebej ker želim šeenga dojenčka ne vem kako naj opustim tablete, ker mi je psihiatrinja rekla, da jih bom tudi med nosečnostjo jedla, js jih pa nočem, ker ne želim otročku škodovat, pa rada bi dojila, če pa jemlem tablete pa ne morem...

jao, cela zmešnjava

potem je bolje, ce plan z dojenckom malce prelozis, dokler ne prides s pocutjem na (bolj) zeleno vejo - ker drugace zna biti se slabse, ko bo vecji stres!

Vso sreco!

Kako reagiraš v takih težkih situacijah polnih temnih misli, pesimizma....? Sama spoznavam, da se moram v takih trenutkih brcniti in začeti z nekim delom, npr. kakšno ročno delo - šivanje, sesanje, pranje kopalnice, sprehod, oditi na kakšen obisk in potem je boljše. Ob tem pa je pomaga, da nameniš vso pozornost stvarem, ki jih počenjaš. Najslabše se je usesti ali uleči, ker to povleče v pomilovanje same sebe...in potem je žalost še večja.
Poskusi!

Pozdrav vsem sotrpinov in sotrpinkam na tem postu... :rozicodam:

Se vam pridružujem s svojim mnenjem/pogledom: spoznala sem, da imam nihanja in slabša počutja tako pozimi kot spomladi, kot tudi jeseni (le poletje je ena lepa izjema!), tako da, "ne krivim" več kratkih sivih dni za moje "stanje" - sprejela sem, da je to del mojega življenja in sem se naučila tudi s tem živeti, tako da mi ni več toliko hudo, ko pride do  :'(..sprejmem, globoko zadiham in pomislim na pretekle lepe, sproščene dni..po tihem počakam, da mine! Vsekakor pa poskrbim, da dam največjo ljubezen, ki si jo lahko osebno dam..nekaj jo prejmem tudi iz okolice, soljudi, sorodnikov..no, še vedno v premajhni meri, zato..največja ljubezen je v nas samih! :oki: O tem zelo lepo razlaga Maja Debevec, oziroma ti. DOBRA VILA  :zardevam:

Ko pa nastopi nihanje in vem, da "me nekaj lovi", se pomirim na različne načine preko alternativne medicine in njenih metod, zberem svoje najlepše misli, ki me pomirijo in počasi grem naprej...


Poljub vsem vam... :poljubnjej:

                                                          Dušica                     

dusica  :rozicodam:

lepo napisano. jaz imam spet tezak dan, ampak se ne dam., ceprav me neki kar vlece k tlem. nimam volje za nic. bi rabila eno mocno brco v rit da se mal premaknem na pozitivo.  :sesmejem:

Dušica, res lepo napisano! Ja, zgleda, da se bom morala tudi jaz tako navaditi, da bojo prihajali slabi dnevi in se bom morala prepričati, da bojo minili in so samo malo na ''obisk'' prišli!

Glede dojenčka, js čutim, da sem pripravljena na šeenga dojenčka, samo skrbijo me ti tableti, js bi jih rada nehala jemati, psihiatrinja pa pravi, da jih bom morala jemati!
Tako, da naprimer aprila začnemo delati na drugem otročku, jaz bi že prej ukinila tablete, da vidim, če sem ok brez njih, če ne da jih začnem ponovno jemati in prestavimo dojenčka, dokler se ne ''pozdravim''.

samo ne vem, kako naj to moji psihiatrinji dopovem. ima kdo kakšno idejo?

lp, p. :(

Luna bo  ??? Že čutim vplive. Ko da sem v začaranem krogu. Jao  :zvizgam:

plesalka@ti napišem mojo izkušnjo. Jemala AD-je pol leta, v enem mesecu zanosila, rodila. Po porodu potrebovala 6 mesecev, da sem splezala ven iz sranja. Sorry, se ne morem drugače izraziti, ker je bilo res hudo. Presrečna, da sem bolje  :clap: Sem pa prekinila zaradi zanositve, po nasvetu psihiatrinje. Če bi spet imela izbiro, bi počakala. Imam občutek, da sem doživela hormonski šok. Tablete, nosečnost, porod, otroček. Vse naenkrat, vse na hitro.

Koliko časa si na AD-jih? Brez prekinitve? Mogoče bi dobila še kakšno drugo strokovno mnenje glede prenehanja?

Ajla,

se popolnoma strinjam s teboj - čeprav nisem še rodila, nimam želje in istočasno nisem pripravljena na naraščaj,..predsvem zaradi zdravja.. :'(..po drugi strani, pa vse to, kar se dogaja po svetu..me mine, da bi moje dete to gledalo, doživelo...zato me plesalka preseneča ali..če si srce tako želi, bo že nekaj na tem..Vsekakor pa naj se pozanima pri ginekologu in psihiatrinji za dober/moder nasvet..se ne mudi..za vse je še čas! :razlagam:

Drugače, ostanimo povezani v vseh nihanjih, kolapsih, rehabilitacijah in...bodimo sočutni drug do drugega..ker smo še vedno iz mesa..pomagajmo si!!

                                             Dušica

ajla....ti si jemala AD-je v času nosečnosti?

js si želim, da bi pred nosečnostjo nehala, da vidim, al sm že ''zdrava'' in da lahko zanosim, ker če ne zdržim brez tablet, da prestavim dojenčka, ker res jih nebi rada pila v času nosečnosti!

AD-je jem zaradi poporodne depresije, katera se je razvila v depresijo, ker nisem takoj prepoznala znakov :( sedaj jih jem že dobro leto in počasi bi rada prekinila, da vidim, če zmorem brez!
Sedaj se že toliko poznam, da bom vedla, da je vmes kakšen dan slabše in kakšen dan bolje!

Name tudi vpliva luna, prav tako to čudno vreme :( :(

Nevem ali se mi samo zdi, ali pa je danes res en tak čuden moreč težek dan. Nekakšen čuden glavobol nekje v temeljih sveta. Kot da bi rinil - z glavo naprej - skozi zid.


                         Poni

je, več dni že takih težkih....sploh tale vreme, ko ni za nikamor. bolje bi bilo, če bi padal sneg.

tko, da potolaži se, so težki dnevi. sicer meni osebno danes ni tako težek, so mi bli pa prejšnji dnevi FUL težki!

objem :rozicodam:

Eno lepo rožico :rozicodam: pošiljam neki plesalki.
Tih nežen objem, nekje v sanjski pokrajini, medtem ko povsod okoli naju tiho naletava sneg in blagoslavlja zemljo.


     Poni