FORUM Nebojse.si

Še enkrat pozdravček,danes je eden taki dan,v katerem me vsaka stvar potisne malo globlje...od jutra,mrzlega vremena,kratkega spoja z hčerko glede oblačenja zimske jakne,služba,ki se moram ves dan smehljat in biti poslušalec čenč in osebnih težav,v v....o mater tečen trening,kje sem mislila ,da bom vsaj malo pihnila negativo iz mene,ampak žal ne,še slabše je bilo....nadaljnih dogodkov se ne spomnim ,ker sem vzela duplo dozo xanaxa,ker sem se že cela tresla in manjkalo je samo malo,da ne doživim en panični napad  ,vem samo,da sedim zdaj za računalnikom in pišem nekaj za kar vem,ko bom prebrala,da me bo še bolj zdeprimiralo.
Ali se še komu zgodi,da se enostavno trdno odloči,da naslednji dan nebo in ne bo vstala iz postelje,ampak se nakljukal zdravil in cel dan hiberniral v postelji,miru,temi in tišini in da ne želi nič in nobenega ob sebi.
Meni je to skoraj vsak dan. Komaj se sestavim skupaj,da lahko vstanem in preživim še en dan. Ne želi in ne želi bit tega konec. Kako se vi spravite v službo,šolo ,ko imate res tisti najbolj črni dan,ki bi ga najraje zradirali iz spomina,kako bedno se počutite? Jaz ne vem,če lahko grem še naprej,utrujena sem od borbe,utrujena od življenja :'(

Vlatka82  :rozicodam:

O ja, so mi poznani dnevi, ki bi jih najraje preživela sama, daleč od vseh in vsega. Ko se že zjutraj zbudim z edinim ciljem...da čimprej pride večer in bom lahko zopet šla spat.

Ponavadi se znajdem v takih dnevih takrat, ko imam preveč obveznosti in premalo energije, ko čutim, da mi manjka časa zase in takrat se tesnoba zopet plazi v moje telo.

V tistih dneh težko dobim motivacijo in težko poslušam nasvete v stilu: "daj no, pokaži malo življenja...gremo, akcija", ker takrat enostavno rabim počitek.
Je pa potrebno biti previden, da te ta počitek ne potegne v depresivno apatičnost, da enostavno ne obležiš in ne moreš niti ne želiš več nič.  :nehvala:

Tak počitek, kot ga imam jaz v mislih je, da si vzamem čas zase, da ostanem doma medtem, ko so otroci v šoli in mož v službi, se naspim, odmislim obveznosti in zgolj polnim moje izgorele celice z novo energijo.
Včasih berem kakšno knjigo, si pogledam film, kaj dobrega skuham, grem na sprehod...enostavno počnem tisto, kar si želim, brez večnega hitenja in ustrezanja ter prilagajanja drugim.

Vlatka, depresija je hudič...Iz nas posrka energijo in voljo do življenja, do tistega in tistih, ki nam nekaj pomenijo, vendar ne pride kar sama od sebe. Ponavadi tiči za njo nekaj ali nekdo, ki jo spodbuja in krepi...morda neustrezen način življenja, morda preobremenjenost, morda izguba ali neka sprememba v našem življenju...

Proti njej se lahko borimo z večimi "orožji", koliko jih poznaš, ne vem. Vendar bistvo je to, da jo lahko premagamo in zaživimo življenje, kot si ga zaslužimo.  :oki:

Jutri bo nov dan...Hčerka bo sprijaznjeno oblekla zimsko jakno, izza megle bo posijal sonček, čenče bodo  čenčale po svoje, a ne rabiš jih poslušat in se smehljat...bodi ti, dovoli si imeti tudi slab dan in enostavno ne prevzemaj nase še bremena drugih, če komaj nosiš svoje.

Ja, jutri je nov dan...naj bo lep in vsaj malenkost lažji, kot ta, ki je minil...In če ti je kaj v tolažbo, tudi moj ni bil danes briljanten, očitno je poleg vsega še polna luna dodala svoj vpliv. In včasih je dovolj zgolj drobtinica, da se naša tehtnica razpoloženja nagne na negativno stran.  :kiselnasmeh:

Hvala ti.... :)
saj je minil včerajšnji dan,pa današnjega je tudi že skoraj konec,preživela sem ga bolj ali manj s pomočjo xanaxov (ki jih zdaj že btw jemljem kot za stavo,in,kot me je moj psihiater opozoril,da se naj pazim,ker lahko postanem odvisna,a sem že tam),ko mi lažje dan mimo mene preleti,kot v neki megli,samo,da mi ni treba nekaj imenitnega počet,ampak samo,da je čimprej mimo. Brez posledic


Če jih ne vzamem se tresem v eno,pa take misli mi po glavi plazijo...danes sem izvedela,da me bivši mož varal :jok:
potem so mi iz banke poslali dopis,da mi žal ne morejo podaljšat limit...dobila sem neko mizerno plačo,ko mi nebo dovolj niti do 15.naslednji mesec,kaj šele kaj dlje..po vsakem teh stresov sem vzela po eno tableto,popoldan pa sem pojedla vse kar sem najdla v hladilniku in potem vse izbruhala,zdaj mi je še slabo in nalivam se z kavo,ker bom drugače stoje zaspala,koliko energije mi je pošlo od vsega  :slabost:

Zdaj moram preživet vse te praznike,dela proste dneve in ostale nebodijihtreba dneve do ponedeljka,ko imam psihoterapijo,da dobim še xanaxov ali pa kaj drugega :seznojim:

Pozdravljena Vlatka,

Marsikdo med nami pozna dneve, ki bi jih najraje izbrisali za vedno, dneve ko nam ni do ničesar, ko se megla, tesnoba, izguba energije, žalost... plazijo okoli (in v) nas in nam ne dajo dihati. Vem, velikokrat se je težko spraviti zjutraj s postelje, toda moraš se. Največ zase lahko narediš sama! Kadar je meni zelo hudo in je moj dan brez smisla, pogledam sliki mojih hčerk, ki visita v dnevni sobi in sama sebi povem, da moji hčerki ne zaslužita take mame, da se moram zbrati in najti energijo ter se boriti. Običajno mi je potem boljše.
Praviš, da hodiš na psihoterapijo - če tam dobiš xanaxe, potem je tvoj psihoterapevt psihiater. Zakaj ti ne predpiše kaj drugega? Si iskrena z njim in si mu opisala tvoje resnično stanje, počutje, doživljanje...Koliko časa pa že obiskuješ psihoterapijo? Je ta psihoterapevt prava izbira zate?
Razmisli...kaj lahko storiš sama zase - kakšne korake lahko ubereš, da si polepšaš dan - morebiti si lahko privoščiš kakšen izlet, sprehod, kavico s prijateljico...nekaj kar te sprosti in obogati! Xanaxi res niso dolgoročna rešitev (jaz o tem vem zelo malo).

Želim ti, da bi v teh praznikih našla kakšno veselje zase! Drži se!

Ja,hodim in na psihoterapijo in tudi k psihijatru...zdravila :koktajl xanaxov in 3 kapsule Prozaca,vsak dan zjutraj....

Zadnjič mi je itaq priporočil ,da se naj čimprej prijavim v Lj na kliniko ,oddelek motnje hranjenja,ker on ne vidi pri meni nobenega napredka...pa jaz tudi ne vidim,je pa tako,da sem sama z otrokom in ni variante,da grem za 14 dni kamorkoli...pa tudi dvomim,da bo kaj boljše...sem pa razmišljala tudi o hipnoterapiji,če ima kdo kakšne izkušnje...
sicer jaz izgledam navzven TOP,nasmeh ,energija,je pa vse to farsa,sploh ne vem kako mi uspeva...
ED pa spet pluje v drugo smer,jem kot ptička in uživam v občutku kruljenja želodca od lakote ter tresenja od hipoglikemije....
Hvala za branje. Samo sem želela nekje to napisat,ker povedat ne morem nobenemu :(

jaz sem nosila tudi tako masko...ampak ne zavestno, kot pretvarjanje, ampak samo zato, ker nisem hotela "težiti" ostalemu svetu s svojimi problemi...vedo so mi drugi bolj pomembni :(

meni pa občutek hipe sploh ni všeč (sem sladkorni bolnik)...včeraj pred večerjo sem imela 2,2 in danes zjutraj komaj 3,6...pa sem šla kar malo omotična v službo..

mislim pa, da tudi finance znajo stiskati....joooj...pa še kako...misliš podnevi, sanjaš ponoči...
vsakdo bi moral imeti plačo za dostojno preživetje...ker to pomanjkanje vpliva na psiho

Kolko casa jemljes Prozac 3 kapsule zjutraj in ali redno (ne mislim, da en dan pozabis, pac pa da vmes nisi delala prekinitve po 1 teden ali 1 mesec)  ?  :)

Prozac sem začela jemat pred enim letom,najprej 1 ,čez 3 meseca 2 in zdaj pred dvema mesecoma 3 kapsule na dan.
je pa mi na začetku bilo super,počutila sem se dosti bolje,ampak potem je bilo potrebno večat dozo,zdaj pa več kot 3 ne gre,vsaj ne pri ambulantnem zdravljenju.

Menjava na kaksno Asentro ali Zoloft 50 mg al kaj takega. Ne moem verjet, da Prozacx ze v manj kot 1 letu tako poslabsa stanje, da je treba dozo vecati. In zdaj pa mi res ne bo nihce vc pravil, da antidepresivi ne zasvajajo, ocitno prozac, nekoc imenovan 'tabletka srece.'  Ce ne pomaga vec niti 2 kapsuli in niti 3 kapsule, kaj je potem to drugega? In cudno je, zakaj ne pomaga, saj vmes celo ni bilo prekinitve jemanja! Ta vedno povzroci padec pocutja? Sploh to zadnje je zaskrbljujoce. Po moje res menjas terapijo, pa bos hitro ok, dobila bos moci za zivljenje  :rozicodam: Odvisno od ljudi, ampak ti novejsi antidepresivi so bolj ucinkoviti in tarčni, ta stari kot je prozac, so sibkejsi...

Ja. Antidepresivi in stabilizatorji razpoloženja zasvajajo. Možgani se jih navadijo kot na drogo in čez nekaj časa človek včasih več ne ve ali ga muči njegova bolezen/motnja ali pa ima pravzaprav abstinenčni sindrom.
Toda vedeti je treba, da tudi pomagajo.

Se strinjam glede Prozaca ,da je zastarel že,takorekoč...ko je še bil v obliki sirupa sem ga jemala kot najstnica..in zdaj sem ga dobila spet zato,ker najmanj vpliva na povečanje telesne teže,kar je za mene zelo pomembno,ker se med  drugim zdravim tudi zaradi motenj hranjenja, in od Prozaca večino časa nimam neki pretirani apetit(to je za mene zelo pozitiven stranski učinek).
Že v sami glavi mi je ta odpor do drugih zdravil. Pa te zasvoji to vse skupaj,res...Xanax pa najbolj,kar ti zapaše,da postaneš tak otopel 8)