FORUM Nebojse.si

Samo par stvari.

Ni potrebe po branju tegale, še manj po komentiranju, gre samo zato da mi je posoda zavrela in moram malo dvigniti pokrovko in želim da gre par besed ven iz mene in v tem trenutku nimam možnosti da bi šel ven in v pi*** materno poslal naključno drevo ob cesti, četudi bi mi to res pasalo.

Depresija in supersposobni zdravniki in svetovalci in stres in pritiski v službi in slaba volja doma in prijateljeva smrt in gospodarska kriza in prirojene okvare zdravja in lenoba in nezdrava prehrana in čudno okolje v katerem človek odrašča ne po svoji izbiri in ta je**** forum so le priročen - a hudičevo slab -izgovor za enostavno realnost: nesposobnost sprejemanja pravih odločitev. Če bi desc imel jajca speljat stvari tako kot bi morale iti, potem nima kaj iti narobe. Tako se pa sam sebi gnusim in pokozlal bi se v obraz če bi se lahko, pa kakšna gnida od človeka mene gleda v ogledalu, to ni res. Jezen sem.

Jezen sem - gre sploh brez tega? - na starša, ki sta vzgojila to govedo, pravzaprav sem jezen na tistih par naključij, zaradi katerih sem bil spočet, jezen sem zato ker mi nista dala tistega najpomembnejšega kar človek rabi v tem jeb**** življenju, to so jajca, pa ni treba biti noben steven segal ali ne vem kakšen heroj, rabil bi samo en par zdravih jajc, tako kot jih ima recimo temu klasična večina.

Jezen sem na dejstvo, da jima tega ne upam povedati.

Jezen sem na to, da sem šel (na lastno željo) tako zelo zgodaj v resno zvezo, da sem ji (po njenih besedah) zdaj zaje*** življenje in je zaradi mene vrgla proč najlepših deset let ki jih človek ima na razpolago. Jezen sem da nisem podrl vse kar leze in gre, no, vsaj tistih najšibkejših ki bi jih sploh bil sposoben ujeti.

Jezen sem, ker sem na ta umazani svet spravil otroka, ki ta trenutek sicer izgleda srečen, ampak če genetika drži potem bo čez 15 ali pa čez trideset let on pi*** čez svoje starše da so ga sploh spravili na svet, on bo trpel in njega bo bolelo, jezen sem ker karkoli že bom naredil iz svojega življenja v vsakem primeru bo otrok jezen name. Groza me je, če pomislim da bi mi kdaj lasten otrok razmišljal o svojem obstoju ali pa neobstoju, če se takole nedolžno izrazim. Pa ne me je*** s tistimi floskulami da je naša naloga to da otroku pokažemo lepote zaradi katerih je vredno živeti, ker vsi vemo da je to življenje eno samo sra*** in bolečina in naj gre vse v božjo mater.

Jezen sem na prijatelja, ki me je pustil samega zato da si je on rešil rit, fino zanj ampak kaj pa naj jaz zdaj. S kom naj se zdaj pogovarjam? Z neznanci na forumu, ki če so tukaj potem se je za vprašat zakaj so tukaj?

Jezen sem na kur****** zlatega prinašalca ki me samo trapasto gleda in ne zna govoriti in mu slina teče z gobca in spi*** stran v trenutku ko ga neham čohat.

Jezen sem sam nase ker ne znam sprejemati pametnih odločitev in ker ne znam sprejemati odločitev s katerimi bi popravil slabe odločitve. Jezen sem ker sem podgana in nisem niti č od človeka in ne govorite mi da me bi resnica osvobodila ker če resnica pride na dan me boste obesili sredi trga in pustili tam v opomin vsem ki bi jim kaj prihajalo na misel. Jezen sem da se ne znam postavit zase, jezen sem ker se nimam dovolj rad da bi kdaj znal postavit mejo, jezen sem ker se nisem fental prvič ko sem se zavedel samega sebe ker takrat bi bilo še najmanj škode.

Jezen sem na svojo lovoriko evropskega prvaka v przadevanju bolečin bližnji osebi, posebej tistim ki me imajo radi.

Jezen sem ker sem kupil drvarnico od avtomobila, ki mi žre tisočake in živce in jezen sem na tatovr avtomobilov ker mi ga nočejo ukrasti čeprav že tri leta nisem vzel ven ključa, banda pokvarjena.

Jezen sem na astronomijo, ker mi gre na živce da o moji dobri volji odloča en malo večji kamen milijon kilometrov stran, ki mu nič hudega nočem in naj me pusti pri miru.

Jezen sem na "svojo" žensko ker mi je nekoč pravila da sem najboljši in mi zdaj pravi da sem najslabši, ker ali se je nekaj od tega namerno zlagala ali pa pač zgolj malomarno ne razmišlja kaj govori takemu čustvenemu idiotu kot sem jaz.

Jezen sem še na marsikoga, zatorej kogar sem pozabil naj ne bo užaljen, ker sem brez skrbi zagotovo jezen tudi nanj.

Aja, na mesečni izpisek bančnega računa sem tudi jezen, ker mi v obraz meče tisto kar že dobro vem. Da mi kdo to dela mi gre pa res na živce.

Prav jezen sem, res, in ne znam se obnašat kadar sem jezen.

Vosu  :rozicodam: čeprav ni zaželjeno komentiranje, bom vseeno napisala to sporočilo, ker te "čutim". Imam občutek, da se v tvoji jezi skriva še paleta drugih čustev; razočaranje, nemoč, žalost, trma, obup ...
In ker se pač za "dedca ne spodobi", da bi cmihal nekje v kotu, reagiraš na vse skupaj z jezo...

In jeza ima veliko obrazov...

http://www.aktivni.si/psihologija/jeza-ima-veliko-obrazov/

Torej napredujem?

Ne.  :sesmejem:

Okej, če ne, potem grem pa lahko neobremenjeno naprej in lahko iskreno dopolnim svoj seznam s temle:

Najbolj od vsega sem pa jezen na dejstvo, da nimam nobenega razloga da bi se ulegel pod vlak! V bistvu sem jezen zato, ker mi ni tako zelo hudo da bi se ubil zaradi tega, ampak mi je ravno toliko hudo da sem v ku***, ne pa toliko da bi obupal. A ni to najhujše kar se ti lahko zgodi, da obtičiš nekje vmes?

Fa*, če se meni ne bo zdaj en dan odtrgalo, bo to čudež prve vrste.

cona"lagodja" je neki najbl jebenga, js tut čakam na mišice da premagam to silo privlačnosti oz skrivaj čakam na enga zmogljivga vlačilca.... u glavnm hočem ti rečt da se motiš edin v tisti alineji, kjer predvidevaš da ostali desci pa majo jajca. Wrong! So very wrong. In tut če se ne omejim zgolj na bitja z mošnjičkom med nogami, še vedno je povprečje isto. Lej taki smo. Razlika je le v tem, da se eni tega zavedamo eni pa uspešno  spelejo proces sublimacije. Sej veš kako prav Bukowski....kaj vse ljudje počnemo med čakanjem na smrt. Eni padejo not tok uspešno, da pozabjo na vsa ekstencialna sranje, enim rata clo tok dobr da jih ne mot niti če s tem drugim osebkom povzročajo bolečine in travme....Čeprav......zdej me je prešinla hecna misel,  mogoče pa se tega zavedaš in te u resnic jezi sam to da nis nč posebnga. Mene je to spoznanje nekoč kr mal zjezilo :sesmejem:

Lp, H

Jaz imam jajca  -  v hladilniku :sesmejem:

Ne bo se ti. Preveč si prilagojen na ta jajca, da bi se ti ftrgalo. Ftrga se samo velikim.

Iq.......mene bi pa silno razveselila tvoja definicija "velikih", zdej sam ne vem a si tok velikodusen da mi podaris to veselje?

Harlekina, hvala za zanimiv odgovor in ja, tudi to me jezi da nisem nobena princeska ampak čisto navaden povprečnež. Tako da super, če smo pa itak vsi brez jajc potem pa nimam kaj skrbet in jeee svet je zdaj lep.  :-*

Ftrga se tistemu, ki pozabi na sebe, na svojo dobrobit, na svoj ego. To pa je velika reč. Temu voslu pa kaj takega ne bo ratalo nikoli.  :sesmejem:

 :kadim:

A se kej bolš počutiš zdej, ko si dal neki vn iz sebe?

Zakaj uno čudno anketo delaš v sekciji splošne debate? A se ti to ne zdi mau lame :P Toj tko k da bi js spraševala, a naj študiram nemščino ali fiziko in se odločla na podlagi mnenj neznancev, ki imajo svoja zanimanja, sposobnosti in pretekle izkušnje. Oni ti bodo dal odgovor na vprašanje če bit z žensko glede na to, kakšne veze so mel in koliko so trenutno jezni na nasprotni spol. Ne pozabit, da si na psihološkem forumu, kjer si upam trdit, da je manjši procent srečno zaljubljenih/poročenih ljudi, boš po vsej verjetnosti dubu napačne podatke. Smo le ljudje s problemi, ki velikokrat vplivajo na naše odnose, če jih še nismo rešili.


Kaj bi se zgodil, če bi se s svojo usedu in ji naravnost povedu to, kar si tuki napisu, še prej bi ji pa reku, da te nujno mora do konca poslušat? A se ti to zdi bedno, se ti ne da, ne upaš, ali pa misliš, da bi lahko kej dosegu s tem, če bi se potrudu in izpeljal?

Si že kdaj sprobu zakonsko terapijo? Če prou razumem, je težava predvsem v tvojem odnosu do partnerke, ki uničuje še ostale aspekte življenja. Nekje začni reševat, ne bit samo jezen, ker s tem ničesar ne izboljšaš. Mogoče je jeza dobra samo za začetek, da je sčasoma ne boš mogu več prenest in boš nekako ukrepal. S tem ne mislim samomora ampak to, da si najdeš pomoč.

Mogoče pa ti govori, da si najslabši zato, ker se ne znaš obnašati, ko si jezen?
Sicer pa ja... gotovo ona laže!  :sesmejem:

Ti meni ne izgledaš duševno bolan. Bolj razvajen vosu, ki bi ga morali premlatiti.

No, greva po vrsti.

Ja, bolje sem se počutil ko sem tisto zgoraj napisal.

Anketa v splošnih debatah je namenoma lame, ker se jst sam sebi zdim tako hudo lame da bi se najrajš kar s kladivom po glavi usekal. Svoj problem sem zaupal parim prijateljem, med njimi jih je nekaj super ljudi z resnimi izkušnjami in zdravim razumom - vsi so mi povedali isto, to je, naj se sam odločim kakor mislim da je najboljše. Jaki nasvet, bravo. Je pa res da je ciljna populacija tukaj najbrž res rahlo "nezadovoljna", na kar nisem pomislil. Je pa to zgolj za debato, itak da se ne bi na podlagi tega karkoli odločal..?

Če bi kar njej povedal? Razbil bi ji srce in sanje o srečni družini do konca svojih dni in sovražila bi me in izpadel bi prasec in zajebal bi ji lajf, torej da odgovorim zakaj tega ne naredim: ker si ne upam.

Nisem jezen nanjo, ne, vesel sem za vse kar sva v teh letih skupaj doživela in ne bi nič spreminjal. Ampak ne privlači me več, dovolj je bilo, malo zaradi mene in malo zaradi nje (pa ji ne zamerim) in spoznal sem nekoga in od zdaj naprej si želim biti skupaj z nekom drugim. Ne vem kaj mi tukaj zakonski svetovalec lahko pomaga, razen da mi razloži da sem se izgubil in da me je očitno zamedlo in naj se spravim v red - in spet sem tam pri alinejah o jezi.

Pa kaj si se ravno name spravil?

In daleč od duševnih bolezni in motenj.

Bolj izgubljen, kot moten.

Iskren pogovor pa je vedno muss pri reševanju partnerskih zadev. Drugače lahko res pride do začasnih duševnih motenj, ki niso zanemarljive (predvsem depresije).

Zato, ker si zaslužiš!  :sesmejem:

No saj si kar logično povedal. Torej hvala ... !

In to je vsa srž problema. Zdaj samo še iščeš izgovor / potrditev, da je ok tako kot ravnaš.

Rad bi jo zapustil brez slabe vesti.  :)

Sem mislna, da ti je to že vse povedala in da te že zdej sovraži, zato sem predvidevala, da tak pogovor ne bi mogel narediti še večje škode. Si pa tudi ne predstavljam odkritega pogovora, katerega namen je rešitev problemov in priznanje svojih šibkost, ki bi lhako naredil kakršnokoli škodo. Take stvari nas ponavadi povežejo in dajo vsej stvari nov smisel..

Če se s to prvo ne pogovarjaš odkrito in o svojih problemih, zakaj misliš, da bi bilo z novo po določenem času kaj bolje?

Razumem, da te ne privlači več, a bo potem tako tudi z vsemi naslenjimi, če ti bodo rodile otroka, kar ponavadi ženske postara in jim da neki dodatnih kil in večini razvlečeno kožo na trebuhu?

Ful nočem obsojat, samo zanima me, če res ni več nobenga razloga v tej zvezi, zarad katerga bi se ti zdelo vredno rešit težave?

Ja. Dobro jutro. In kako naj to naredim? (ni mogoče, vem...)

Ammm, nekako si deliva občutke, drug drugemu si greva iskreno na živce in noben od naju ni zadovoljen, veliko se pogovarjava in noben ne vidi več nekega pretiranega smisla v tem, tako da se v bistvu strinjava da je logična varianta pač da greva vsak svojo pot - vsaj v besedah, potem ko pridemo do pakiranj kufrov je pa jok in joj in rada te mam in neeee in saj bo bolje itd.

Edina razlika med nama je torej ta, da ona mene ne mara iz tega razloga, ker sem se postaral in polenil in se ne trudim več okrog nje, jaz pa nje ne iz tega razloga ker sem si našel mlajšo in bolj energično. Lahko trdiš in dobro misliš ampak tule bo pa najbrž res kar izjema pri tem pravilu, da resnica osvobaja, ker pač ne...

Razlogov za vztrajanje je dovolj, zato tudi vztrajam že toliko časa. Naštejem? Nočem izpasti prasec, npr. Želim da ima otrok popolno družino, ta je že drugi. Strah me je da bom na koncu res ostal sam, da bo spet nova ista zgodba nekoč, ta je tudi močan. Strah me je da bo ona ostala sama in nesrečna. Udobno mi je, čisto materialno in položajno. Na primer. Ne vem pa če imam kljub temu moč da požrem svoje želje in naredim nekaj koristnega. Ne vem, ne znam pretehtat.

Crowdsourcing the superego  :sesmejem:

hmm vosu,

odločitev ki je pred tabo, pravzaprav sploh ni odločitev o tem kaj bi rad, ker to si kot kaže že sprejel. Zdej u bistvu stiskaš jajca, da jih ožameš za tisto kapljo poguma ki je potrebena za vključitev na izvozn pas. Žmigovc ti je nekak ratal stisnt, volana ti pa še čist ne rata obrnt, ker najbrž veš da poti nazaj ni. Kaže da ti pr tem najbl nagaja ego, me pa mal skrbi da se tega ne zavedaš čist dobr. Kajti ne skrbi te tolk za osebe, ki jih kaniš pustiti za sabo, ampak te sekira naziv neodgovornega prasca ki se ti obeta, v kolikor se predaš svojim nagonom.
Neki pr vsej stvari je gotov, brez jebe se stvar ne bo spelala, ampak teh par šilcev pelina se ti pač ni treba usrat.
Kot opisuješ svoj odnos do trenutne partnerke, bi jst sklenila da se slednjega ne splača flikat, predvsem iz razloga ker si tega v resnici ne želiš. In če se kljub temu odločiš zadevo flikat in peglat, boš to delal proti sebi in ratal boš sam še bl sovražen do sebe, prikrito pa tut do partnerke. Rešil sicer s pobegom  ne boš nič, mogoče partnerki dolgoročno celo delaš uslugo, vendar ti tega v tem trenutku ne vidiš, za uvid pa  morš narest ta korak. Kajti sprejetost, občudovanje in vse kar se je zdej vsul nate od tanove frače, občutek ki ti ga daje je kot droga. Vedt pa morš da ma omejen rok trajanja. Dragi vosu, sprejet sebe je dejansko umetnost, in večno se ne boš mogu vlečt ven s komponentami ki tvorijo tovrstne kemične reakcije. Good luck!

Vosu...sicer sem to misel že prilepila na zid "misli dneva", vendar, če je slučano nisi videl, jo lepim še tebi...v razmislek:

(http://sphotos-c.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/548820_462419530467416_1260173751_n.jpg)



P.S.: Harlekina  :oki: dober zapis...

Ja, mami.

Jaoj!
Polenil se že nisi, ker si kar pripravljen skakati po mladem mesu. Postaral,  to pa verjamem.
Oba se ne spoštujeta več. To pa je dejstvo.
Kaj pa hoče tista druga, mlajša? Kaj bi ona s tabo?

Tale nova pravi, naj si vzamem čas in razčistim...

In moram se popravit, edina razlika med nama je ta, da sem si jaz že našel nekoga, ona pa ne in jo je strah ostati sama.

sej ne verjamem da je dojeu kaj mu čš povedat  :o

kao ne rabš komentarjev...sam bom še js...zanalšč  :obliznjen:

na kratko: nimaš jajc ker si dečko  :laughing: mal čudn za slišat...ampak je res  :oki: vsaka povprečna ženska (pa čeprov je na tem portalu  :P) ma več "jajc" kot povprečen dečko  :ohoho: itak bi ti najraj da se vse samo od sebe reš....oziroma da partnerka sprož debato...sram te bilo da nimaš vsaj tolk spoštovanja do nje da bi ji vsaj to razložu kar si kle gor.... sm že ne vem kokrat slišala takele bedastoče od dečkotov  :o sam predlog tvoje tanove bejbe da prvo razčistta s sedanjo partnerko ti lohk pove kok mamo bejbe "jajc"...pa da čist drgač gledamo na situacijo kot vi :oki: da ne govorim o tem da je mlaj od tebe pa razmišla z (tapravo) glavo....za razliko od tebe  :obliznjen:

iz lastnih izkušenj ti pa še povem da nobena mama ne bo umrla brez partnerja....že zarad otrok ne  :oki: tko da...nared črto čez prejšnjo vezo...itak sta oba nesrečna v njej  :o prej bo tvoja zdejšnja bejba uspela u lajfu kot ti .....belive me  :plesi:

pa dokler nimaš v celoti spucan s prejšnjim partnerjem nima smisla gradit nove veze ..... sicer je vnaprej obsojena na propad ....to ti je hotla slavka s tisto fotko povedat  :oki:

edina razlika med vama je da tebe daje starostna puberteta :P čeprov pojma nimam kok si sploh str  :smehko:

Da se ne boš razpočila od same pomembnosti in veličine.  :sesmejem:

Zakaj pa je tanova v težki situaciji? Če je samska ji prav nič ne fali in čisto komot zahteva svoje. Dokler ne vemo kaj je, ne moreš tako govoriti.
Da ženska razmišlja s tapravo glavo in da je naš vosu "dečko" pa tudi ne gre skupaj. Kaj je zdaj? Je vosu froc  in je ženska zabita ali je vosu dedec kot se šika in ona razmišlja s tapravo glavo?
Ne moreš fu.ati in biti nedolžen hkrati.  :sesmejem:

1. Da ne bi izpadel osel, je že prepozno.

2. Bolje je, da ima otrok ločena starša, kot da živi v družini, kjer starša ne druži ljubezen in spoštovanje. Otroci so veliko bolj dojemljivi in razumni, kot je marsikdo zmožen opaziti.

3. Ti ne boš nikoli sam, samo ogledalo si kupi in si ogleduj tistega narcističnega egoista v njem.

4. Ta nova te bo najbrž res zamenjala in si našla mlajšega (od tebe pa si bo sposodila izgovor: zanjo boš pač prestar in prelen). Ampak ti boš takrat tako že našel drugo tepko.

5. Sploh ni nič za tehtat: stara zveza se ti je že sesula, z novo pa se lahko nekaj časa tolažiš. Nova ljubica tako ne bo presenečena, če se je boš naveličal - saj te je na ta način spoznala, kajne.

6. Za vse skupaj sploh ne rabiš jajc, samo lagati si nehaj.

Se mi zdi da smo začel čisto preveč na pamet govorit. Vosu, dejstvo je, da te ne poznamo in ti v naših očeh po lastni presoji gradiš svojo podobo tako kot se ti zazdi. Poveš kar hočeš in kaj izpustiš.


Tvoji prijatelji, ki te poznajo, so ti dali najboljši nasvet: odločit se boš moral sam. Sebe najbolj poznaš, veš kaj čutiš, kakšne možnosti še ima tvoje sedanja zveza.

V bistvu bi bilo veliko bolje, če ti ne bi odgovarjali, tako kot si sam želel.

kdo je pa reku da je tanova u težki situaciji  :unsure: mal besede obračaš se men zdi  :P

sicer ti je pa še gia vse ostalo razložila ... pa ostali tut...tko da zdej boš pa ja že znal pretehtat  :oki:

Vosu, šele zdej sem šla brat vse tvoje prispevke na forumu od 17. avgusta naprej (ja, obsedena sem z ljudmi, ki imajo težave..ampak nič skrbet, ker ponavadi itak nič ne mignete in se pol naveličam ter se neham trudit :P ) in šele zdej sem ugotovila težavo. Depra.

Če ležiš in se ti ne da niti dihat sigurno ni problem samo slabo razmerje in NE bo vse drugače ko boš s to drugo. Napisu si, da ne maraš kemije in psihoterpije/psihiatra/psihologa. In točno pri takih ljudeh js obupam! :) Če rabiš tablete in strokovno pomoč, si jih privošči. Samo enkrat živiš in si na tem, da sort of "stran vržeš" velik kos svojga življenja, čeprou bi blo lahko še vse vredu, ampak zaradi predsodkov ne boš jedu tablet in hodu na pogovore. A se ti ne zdi to mau kr neki?

Torej: preden razdreš zdajšnjo zvezo bi se moral nujno pozdravit. Zdravi se s tabletami ali/in s psihoterpijo in ko se boš čutil sposobnega pojdi na svetovanje skupaj s svojo drago, da razrešita stvari in vidita, če res kar naenkrat po toliko letih ne pašeta več skupaj. Če tega ne boš naredil, vedi, da je velika možnost, da se nisi odločil sam ampak je to pomembno odločitev sprejela tvoja bolezen - depra. Ko ne boš več depresiven se lahko pogovoriš, poveš svoji, da ti ni všeč, ko te daje v nič in kritizira (enkrat si napisu, da ti to sploh ni všeč). Men se zdi logično, da se vse te stvari da izboljšat, sigurno je pa treba v spremembo obnašanja in mišljenja vložit več energije kot pa v začetek nove zveze, za katero pa še ne vem čisto točno, če je plehka ali ne. Je pa res, da jaz nikoli ne bi načrtovala resne zveze z nekom, ki je zame prejšnjo prevaral. Sej nism zabita.. oz. si ne želim takega moškega, ki ni dovolj močan in odločen, ali pa enostavno ne ve, kaj hoče.

Hauska lepo si napisala.

Liber pa se sprašuje zakaj neki je Vosu sploh "padu" v depro med tem čudovitim razmerjem.  :)

Liber namiguje, da je za depro krivo razmerje. Ampak za to je zelo malo možnosti. A te žena psihično ali fizično zlorablja (ali pa ti kako drugače povzroča depro) od takrat naprej, ko si se odloču met z njo otroka, prej je bla pa kul, da si ji ga naredu?

Dame. In gospodje. Kje naj začnem, trenutno nisem povsem pri sebi, ko tole pišem, pa vseeno.

Grem od spredaj nazaj (čudovita metafora, mimogrede). Gospa. Tale misel, da sem nekomu nekoč naredil pač otroka mi ni kaj pretirano všeč, kot sem že nekoč omenil : manj kot veste lažje boste komentirali, pa vseeno, samo zate, morda tega še nisi slišala iz moških ust, evo, iskreno, kdo je komu naredil otroka bi se v mojem primeru dalo diskutirati. Dejstvo pa je, da sem nekoč bil zaljubljen v tisto krasno žensko, ki pa danes žal ni več to.

Liber, bravo, hvala, skoraj sem že pozabil kaj pomeni beseda pripadnost. Če iskreno povem, pa nimaš čisto prav, depresiven sem bil že v srednji šoli, precej preden sem začel tole krasno in čudovito razmerje.

House. Wow. Neverjetno. Ne vem kaj te je razsvetlilo, res ne vem od kod ti ta čudovit preblisk, ampak ja, res je, kaj pa če mam jst probleme z, na primer, hm,... depresijo? Bravo, res, očitno si ena bolj podkovanih tukaj, wow, noro.

Tableti no go, brez zamere. Pogovor z zdravnikom ja, ampak samo Pod pogojem da se Pogovarjava o njegovih težavah, ne o mojih. Kar se pa moje plehke nove zveze tiče, ne poslušam namenoma kar mi ona govori, ampak poslušam samO to kar mi duša govori, to je: wow. To je: wow. To je: w o w. Kje si bla cel moj lajf, wow, wow. Uf.

Zate me veseli, da ne bi nikoli bila z nekom ki je zate prevaral svojo žensko, to je nekaj najbolj nizkotnega in vse pohvale gredo na tvoj račun, resno. Keep up the good work, make daddy proud.

Ne poznate me. Uredu, spoznajte me. Sem Shrek, saj veste, srečen v svojem močirju s svojo princesko, ne ozirajoč se na cel svet. Poudarek je na zvezi "svojo princesko".

Gia, fino ime mimogrede, dobro si povedala. Zajebal sem že in vrnitve nazaj ni. NimAm težav s tem, da me nekdo označi z a narcističnega egoista, pa vseeno, Prav imaš. Pa hvala za vzpodbudo.

IQ, hvala še enkrat za podporo, Dobiš za hmeljev zvarek!

To se ti samo zdi.

Mogoče pa izvor težav vendarle ni v sedanjem razmerju.

Pogovor s katerimkoli (tudi psihopatskim, bognedaj!) zdravnikom je vsaj tako dober kot tole kramljanje z nami tukaj.

Eden izmed najbolj uničevalnih vzorcev nezdravega razmerja je misel"Če ne verjamemo, da si zaslužimo dobro razmerje, se enostavno zadovoljimo s tem, kar nam je dano oziroma nam »pride naproti«, namesto s tistim, kar si želimo in kar bi v bistvu lahko imeli, če bi le upali narediti prvi korak."
Je pa tale izjava čist resnična
Vedno več ljudi je sebičnih pri svojih potrebah in željah. Če bi se vsak malo ozrl vase, delal na sebi, se trudil, da bi mu bilo s partnerjem lepo, bi bila slika zagotovo boljša. Vse pogosteje pa se ljudje niso pripravljeni prilagajati partnerju in pravzaprav ne znajo ali pa se jim ne da poslušati partnerja. Treba je komunicirati. Komunikacija pomeni dvosmerni odnos. Torej, tudi, da upoštevamo povratno informacijo. To je enako kot pri seksu – če ne povemo, kaj nam paše, ne moremo pričakovati, da bo partner vedel, česa si želimo.                             

Po zelo kratki noči lahko povem to, da je ona moja prva misel ko se zbudim, prva, potem je šele otrok ki mora nekako živ in sit in lep do določene ure priti v šolo, potem so šele razna sranja o vsakodnevnih obveznostih in potrebah. Vem, čuden vrstni red, ampak nisem si ga sam izmislil, tako pač je in cvrl se bom v peklu - to slednje me še najmanj skrbi.

Lahko rečem tudi to, da se že dolga leta nisem počutil tako prekleto živ, in tudi to samo zaradi nje. In če si dovolim malo sanjat, kadar sem ob njej je beseda depresija tako smešna, tako zelo zelo smešna...

Verjetno ima vsaka stvar v tem vesolju res svoj življenjski cikel, verjetno je tudi res da moramo na koncu vedno plačati račun. Verjetno je res, da sem si grenko juho skuhal sam in verjetno jo bom tudi čisto sam pogoltnil, da bo prišel moment ko bo treba v križišču zaviti levo ali desno sem se zavedal tisti trenutek ko sem se je prvič dotaknil in evo ga, uredu, nič ne rečem, bom pogoltnil. Prav verjetno pa je tudi to, da nikoli več ne bom takole na surovo zjebal svojih lastnih čustev, niti si tega ne bom dovolil, niti ne bom imel več priložnosti srečat tako noro enkratnega bitja - ker jih tudi v resnici ni prav veliko.

Mislim da sem se odločil, ostal bom doma in nekako odvijugal še telih nekaj petkov ki mi jih preostane.

Hvala vsem za pogovor, pomagali ste mi!

A tako si se odločil, ker je najlažje, ker bo najmanj ranjenih, se izogneš maščevalnemu ranjenemu ponosu itd. Saj to lahko narediš tudi z drugačno odločitvijo, za kar niti ne rabiš jajc, ampak nekaj taktike... Se mi zdi, da ima zdajšnja partnerica lahko več od tebe kot to, da samo svetiš oz. brliš zraven.
Ampak saj jaz se ne spoznam na zveze, jih še nisem imela, tako da mogoče ne bi smela presojat :kiselnasmeh:

Kaj pa to pravzaprav pomeni?

Tale zadnji stavek bi najprej komentirala: ni nizkotno, ker so vedno ene olajševalne okoliščine. Mogoče bi lahko primerjala s samomorom, za katerega je tudi potreben nek sprožilec iz okolja in/ali genov. Torej nisem rekla, da je to nizkotno dejanje :) Ne kaže pa na neke pozitivne lastnosti...

Ok, sej maš prou, grozno in čisto preveč na hitro napisano. Ampak prej sem brala samo tvoje zadnje poste, v katerih je celoten problem tvoja sedanja zveza. in sem pač doživela razsvetljenje, ko je prišla na sceno čisto običajna depra, ki jo običajen folk zdravi s tabletami in psihoterapijo. Škoda, ker to zavračaš. Tega res nikol ne razumem :D Ljudje pridejo sem in jamrajo, kok jim je bed, naredit pa nočejo/ne mroejo nič. Včasih je polno izgovorov (ne najdem psihoterapevta, sram me je rečt zdravnici za tablete, nobenega psihiatra ni v bližini, tablete me bodo zredile itd.), ti pa vsaj rečeš ne bom in pika. Če smo pozitivni, je to že narejen prvi korak, ker si preskoču izgovore.

Točno tako je, kar si si skuhal, boš sam pojedel :) Ni ti treba upoštevat naših nasvetov, ni se ti treba prav nič potrudit, uživaj s tanovo, doma ne izgubljaj energije z gašenjem ognja, je pretežko, ko si deprast in brez energije, ane?  :(

Veliko ljudi nima moči za spremembe, dokler ne grejo na tablete, mogoče si ti eden izmed njih, mogoče ne. Ne vem, ker te ne poznam.

Srečno, jedrski fizik vosu, sej je tudi možno, da boš 4ever hepi, ko boš zapustu sedanjo in boš s to novo. Zakaj pa ne :P

Hauska done. (sej si sam povedu, da ti je všeč, ko lahko jamraš po forumu. Izkoristi ga :P )

Torej Vosu, kakšne tablete boš predpisal psihiatru?


          Poni

 :clap:

Zakaj pa bi moral postati impotenten oz. vsaj s hudimi motnjami tu, pa z novo partnerko, mislis da bi ga takega nesposobnega kera sploh hotela?? Tako hudo na dnu pa spet ni, da bi se za ceno prezivetja moral odpovedat razmerjem in kvalitet zivljenja ter ostati popolnoma osamljen na svetu med kupom tablet, pa še brez moskosti, pa ko ravno to pri njem prednjaci, to hoce, ljubezni bi rad.  Si me razocarala.

Sem nova na forumu in sem najprej naletela nate. Kaj naj ti rečem. Ko berem tvojo zgodbo me tako spominja na mojo. Ostala sva skupaj. Kja naj rečem 7 let po tem? Da je obema žal. Jaz sem izgubila ves žar in veselje ki sem ga imela . Vedno sem se z problemi srečevala trdno. Veliko jih še danes reče - da ne pozna veliko ljudi z tako močno voljo kot sem jaz. Dejstvo je - da bi včasih - na primer enkrat na mesec sigurno najraje poslala vse u tri pm. Da imam dovolj vsega. Da bi bilo najbolje če bi takrat šel. Ker vem da mu je še danes žal In to sem mu zamerila tako globoko - da je vsa strast izginila iz mene. Vem - ker mi je povedal. Pa verjemi da sem bila ena žensk - ki je za strast in ogenj bila pripravljena z veseljem narediti veliko. Se smejala. Bila ŽIVA!! Zdaj životarim. Včasih se peljem domov iz službe in premišljujem kako bi bilo če bi kar z ceste zapeljala. Pa vem da ne bom. Ker nimam jaj......
Reševati probleme se mi enostavo ne da več.
Kako sem naletela na ta forum? Popolnoma slučajno - ker potrebujem nekaj , kjer bom odprla svoj ventil.
Tablete? Ne hvala. Še nikoli jih nisem vzela. Kaj mi paše? Cigareta in kofein. Priznam. Pomiri ne. Čeprav ni zdravo.
Kako sva midva? Živiva - paziva drug na drugega že iz strahu - kot si rekel - da nekdo ne ostane sam. Ta presneti strah..........Nas drži vedno kjer ne želimo biti.
Kar se žensk tiče - seveda nas je strah - imamo presneto malo šans na uspešno ramerje po ločitvi. Obsojene na sprejemanje komromisov. Življenje je trdo. Ženska sama težko preživi  - ne glede na to - kako nekateri samskost poveličujejo. Morda bi se odločila za korak - če bi še imela starše - tako pa sem sama - pa ne bo nič od tega. Pa tudi .ne vem kako bi on to sprejel - in bi bila v istem kotu kot si ti sedaj.
In še vedno sem včasih jezna na ves svet. Popizdujem. Se opravičujem - ampak pač ne mislim paziti na besedni zaklad ko stresam jezo.:-)......
Je vse skupaj samo občutek ujetosti v nekaj kar ne želim več.......ali moja psiha res trpi....Ne vem....Jeza je v meni za toliko stvari...Za očeta in mamo . kjer sem imela vlogo požrtvovalne Mojce in naredila vse v njunuh zadnjih mesecih življenja. Pa bila izigrana. Ne vem kaj sem sploh pričakovala? Zlato medaljo? Butec jaz. Premalo se postavim v vlogo kako me vidijo drugi ljudje . Pa mi pravzaprav dol visi kako me vidijo. Na zunaj sem trda. Zelo. Vstop v mojo zasebnost dovolim redkim. In tisti ostanejo.
Tebi pa kaj naj rečem? Da delaš napako ko ostajaš? Po moje ja. Odloči se itak vsak sam. Živi vsak sam.
Le tisti tvoj stavek o petkih ki so ti ostali me je tako presneto spomnila na moje počutje sedaj in sem začela pisati. End .

Ali greš in poskusiš sama preživeti ali pa ostaneš in zagotovo umreš ob čikih, kavicah, zagrenjenosti in v celi tvoji nesreči, ki jo skrbno skrivaš pred svetom.
Prostituiraš se in strah je tvoj zvodnik. Zvodniki tudi radi rečejo: ti ku*ba nesposobna, kako pa boš živela brez MENE? In prostitutka si reče, navkljub vsej nesreči v svojem položaju: ah, saj je res. Že tako mora biti. Le kaj pa bi jaz sama?
NAREDI NEKAJ POGUMNEGA V SVOJEM ŽIVLJENJU! ZARES POGUMNEGA! Če si zares tako trdna znotraj kot govoriš boš že naredila kar je treba. Drugače pa bo treba še malo otrdeti. Tudi pri psihoterapevtu, če ne gre drugače.

Kakšen tak vzpodbuden stavek, mogoče da bi bila še taprava luna, nekaj sreče s horoskopom, ugoden bioritem, težek prepir in nekaj stolčenih kozarcev, pa bi šlo. Bo šlo, mora iti, ni izbire...

Razbijanje krožnikov veliko bolj pomaga  :pomezik: :zardevam:
Ampak narediti nekaj tako zelo pogumnega, nekaj tako zelo odločnega in temeljitega, pomeni, da pustiš vse za zabo. Da kratkomalo greš stran, nekam v neznano. Da začneš vse na novo in čisto drugače.
     Ali si lahko zamislite da bi v življenju storili nekaj tako groznega?

Haha, stari, zdej si me pa spet zj****...

Bom potegnil neke vrste zaključek, mogoče še najbolj paše semle, pa da ne bom preveč smetil foruma. Par idej me je spreletelo, in se mi zdi da ljudje veliko berejo in iščejo odgovore zase, no, morda bo tole kdo kdaj prebral in potegnil ven kaj uporabnega.

Nekoč nekje sem se uspel prepričati, da je depresija vzrok gorja v moji duši. Več kot sem razmišljal, več sem spal in bolj kot se mi nič ni dalo, bolj sem bil bolan. In sem nekoč šel k zdravniku in videl plakat, ki je govoril, da če si depresiven potem si poglej internetno stran nebojse.si in bolj kot sem jo bral, več sem gori pisal in več kot sem pisal, slabše sem se počutil. In slabše kot sem se počutil, bolj so (ste) mi govorili naj grem na terapijo. In sem "poskusil" tri različne psihoge, zadnji me je napotil kar k psihiatru in po tridnevni brezpredmetni delavnici nisem več vedel kaj naj še storim in sem res šel v Begunje. Razširil sem si obzorje, kot se reče, na tistem sprejemu, dobil sem novo izkušnjo, to je bilo pa tudi vse kar sem dobil. No, dobil sem tudi škatlico antidepresiv tablet, in takrat šele, ko sem tistega hudiča držal v roki in točil kozarec vode da bom pogoltnil - se mi je končno posvetilo. Nisem depresiven. Skrival sem se za namišljeno boleznijo. Nisem depresiven. Ne rabim tablet. In ne rabim Begunj in ne rabim terapevtov in ne rabim tega foruma.

Nisem še uspel vsega dobro premisliti, ko sem ujel cmok v grlu medtem ko sem otroku bral pravljico o ovci, ki je hotela biti lev. In zdaj bolje razumem kako svet stoji.

Na tistem seminarju so nam kazali dolg govor nekega eminentnega pokojnega moža, ki je povedal precej sranja, vmes pa tudi kaj koristnega, na primer to, da gre v življenju najlažje skozi, če ne izgubljaš dragocenega časa za to, da se pretvarjaš da si nekdo oz. nekaj, kar v resnici nisi. Fant je imel prav. Če si ovca, boš najlažje sfural tale čudež od življenja če ga pač odživiš kot ovca. Ni ti treba bit zdaj zato depresiven če si ovca, in daleč od tega da bi se moral celo namerno pretvarjat da imaš depresijo. Bistvo vsega je priti čim bolje skozi, najlažje, najugodneje, s čim manj težavami. Za ovco to pomeni, naj se druži z ovcami in naj gricka zeleno travico. Lev naj pač jebe levinje ali karkoli pač že delajo levi. Vsak naj se drži svojega izhodišča, in bo imel najmanj sranja. Samo sprijaznit se je treba s tem. Kakšni antidepresivi, lepo vas prosim. Ekosistem pa potrebuje oba, ovco in leva, zato ni nič narobe če si eno ali drugo. Narobe je lahko le takrat, če ti ni jasno kaj si.

Tole je bila moja modrost, do katere sem se dokopal v teh grozovitih zadnjih treh mesecih in ki bi jo rad delil z vami. Ker, saj pravim, bo mogoče kdaj lahko koristila kakšnemu začetniku ali komurkoli. Resno mislim, marsikakšna motnja bi izpuhtela, če si ljudje ne bi delali neumnih utvar.

Namesto AD me zdaj čaka shujševalna, namesto psihiatra bom večkrat obiskal kakšen sončen hrib. Postavil sem si nekaj ciljev v različnem dosegu, seveda v okviru svoje ovčje ograde, predvsem pa bom zdaj stremel bolj k ugodnemu razmerju med vloženim trudom in rezultatom.

In marsikoga od vas se bom še kdaj spomnil. Srečno, prijatelji!

Evo,

vosu  :rozicodam:

 :wav: bravo sem vesela zate, da si bolje  :clap:

Lep zaključek, skorajda literarni :P

All hail the new Messiah!
 :wav:

In kako se je končalo z levinjo? Si se vrnil k svoji ovci ali še vedno naskakuješ levinjo? Ovni znajo biti precej butasti. V svojem napuhu se še v leva znajo zapoditi.

So strastni, dinamični in bojeviti. Ko si zadajo cilj, jih nič ne ustavi,predvsem pa imajo močno voljo,...
O njihovi  butasti naravi ni govora :)

Torej, Vosu, zbogom. :rozicodam:
Ne bom molil k tebi. Ne bom te po božje častil.
Kljub vsemu so mi pa še vseeno bolj všeč sanje kot pa budni svet. :pomezik:
Zbogom.


          Poni

Bože nedaj! Noben oven ni butast.
Sicer v grobem drži, saj so spoznali, da ovce niso tako butaste kot se je sprva mislilo.