FORUM Nebojse.si

čutim že, da prihaja sprememba in sem rahlo depresivna, ampak se ne bom dala.

kako ste ostali?


to je prav hecno, ampak prav žalostne misli imam, tko da moram mal v družbo (moj dragi je šel na predavanja, jaz pa bom vzela našega Dona in šla do mojih staršev, kjer se bom sicer zaskrbljeno in kislo držala, vem pa, da mi bo naredilo dobro malo družbe).


tale prehod letnega časa moramo dat čez, pa smo na konju.  :pomezik:

je moj dragi rekel, da je danes zadnjič poletno vreme. čudno, ampak jaz se že dlje časa oblačim jesensko. sicer se potem mal potim, ampak res sem ready na novo obdobje in komaj čakam, da se slednje zaključi.

maja


maja

Pomisli na čudovite barve majč. Pa sprehode po listju. Pa topel čaj. Po vroče objeme. Ni lepšega ko z dragim iti na sprehod. Imeti roko v njegovem žepu. Vedeti, da te nekdo ima rad. :)

Majč,kako te razumem! Jaz imam tudi vedno krizo jeseni.Zelooo rada imam poletje in ko pride ta jesen,se moram poslovit od tega letnega časa.Za zdaj še vedno ustrajam,da je zunaj poletje,imam še vedno poletna oblačila in v nedeljo sem še vedno plavala v reki.Toda,jesen prinese kup novih urnikov,začne se šola,kar naprej moram spet nekam hiteti,kup enih papirjev se nabere,in ja,vsak dan je hladnejši.In imam občutek,da z vremenom prihaja ta hlad tudi vame.Sama sebi si vsako leto prigovarjam,da je tudi jesen lepa,govorim si stvari,kot jih je napisala alex,hodim z mojimi psi po gozdu in poslušam šumenje listja,opazujem barve...vsako leto se trudim,toda meni žal ves ta trud ne pomaga kaj dosti.Nič,bo treba prestat....tolažim se,da bo tudi poletje spet. :sunny:

Jesen je priprava na smrt... :kiselnasmeh: Listje pada, dnevi se krajšajo, manj svetlobe, manj je toplote (topline  :sesmejem:)...Ne vem, kaj vidite lepega po hoji po mrtvem listju?! In potem pride zima, ki popolna smrt. Bela, brezbarvna, mrzla.  :'(
Tudai sama sem ena izmed tistih, ki ne marajo jeseni, čeravno sem rojena oktobra. Edina dobra stvar jeseni je ... grozdje. Črno, belo, razen izabele. Vse ostalo zame bljak.
Komaj čakam pomlad in poletje.

Tako kot jaz ne vidim kaj je lepega v tem, da poleti ne morem dihati. Da ne vem kam bi se skrila pred toploto. Da se vse suši. Letošnje poletje je bilo ubitačno za rastline. Kmetijci so ostali brez pridelka. Naši ljubljenčki trpijo. Vse je v mirovanju zaradi dopustov. Nobenega pravega dogajanja. Vse je leno in mrtvo.

Vsaki letni čas je očitno lep na nek način. Vsi pridemo na svoje.  ;D



P.S. A ni lepo za Martinovo? Kostanji. Mošt. Ozimnica.  :)

amm jaz mam rada jesen, samo prehodi iz enega v drugi letni čas so taki, da jih občutim. rada imam barve jesenskega listja in sončne zahode - tiste, ki jih ujamem, predvsem pa sem tudi storilnostno močnejša kot poleti. na prehodih pa se budijo v meni zadeve in tudi ustvarjalnst. navadno malo trpim, kratek čas, v tem času pa spišem kakšno pesmico. napetost je vir ustvarjalnosti in motivacije in letos jo bom izkoristila, kolikor bo le šlo.

evo, šibam med zakone. danes imam ta izpit, ki pa ga bom ponovila skoraj zihr decembra. ;)

maja

tud jst imam občutek, da boš imela možnost pokazat svoje znanje še enkrat :sesmejem: no tako da lepo sproščeno na izpit  :pomezik:

občutek te ni varal, Dani, na žalost sem uspešno ruknila tale izpit, tako da me sedaj čaka ena mirna jesen, ko bom hodila v službo in tam dala vse od sebe, se pravočasno, kolikor se bo le dalo vračala domov (po možnosti delala normalen delovni čas in produktivno ta čas), potem pa čajčki, dekca, knjige, zakoni, zapiski itd. zraven dokončam izobraževanje in obveznosti tam, če Bog da uspešno in se zaprem malo pred svetom. da se spomnim kaj je to notranji mir in umirjenost. pa športal bomo tud mal. prostovoljstvo gre pa na kraj. ker ne morem več, se ves čas posvečat celemu svetu. to poletje sem šla do roba zmogljivosti in zadnjih nekaj dni, da ne rečem tednov samo polnila svoje baterije in predelovala doživetja. mir, samo mir.

maja 

ja sej kej drugega pri vseh teh opravkih ti drugega kot uspešno ruknt ni preostalo :) vidiš ni konec sveta... si pa morda prišla k pameti, da bi se bilo pametno posvetiti v prvi vrsti samemu sebi in šele potem reševati svet :pomezik: torej uživaj-ta-te v lepi jeseni :)

Aja pa v službi nikoli ampak res nikoli ne smeš dati vse od sebe! Ker kot jih navadiš tako ostane in se ne izbolšuje ampak se samo slabša  :pomezik:

Ja, z mano je isto... Se ne veselim jeseni, ker vem, da to s sabo prinaša krajše dneve in več cunj...
Mislim, se zadevam, da je menjava letnih časov naravna, samo letos se vsega tega kar malo bojim; sem diplomirala in se bojim, da bom sedaj z iskanjem službe bolj na tleh. Se mi sdeaj samo toliko več stvari nabira, da se mi zdi, da bi mibilo po svoje lažje, če bi bila pomlad ali poletje.
Kja pa vem.

Ne razmišljaj kako bo. Razmišljaj kako je. Diplomirala si. Na poti si v novo življenje. Veruj vase ringalori. Močna si in letni časi so samo letni časi. Vedno pride pomlad, poletje. Jesen je lahko zelo lepa. Vse ta barve, ki jih ponuja. Pa vroči kostanji. Pa topel mošt. Pa prijatelji. Važno je, da se družiš z ljudmi ki jih imaš rada in te spoštujejo.  In da greš vedno samo naprej.  :)

btw...tudi mi ki imamo radi jesen in zimo, moramo priti na svoj račun.  ;D

ringalori, piši prošnje, stopaj do delodajalcev in z njimi v kontakt, enkrat bo. veš 100x lahko udariš v led, pa je mogoče, da se bo stotič šele razbil, ampak se ne bi stotič razbil, če ne bi, misleč da zaman, že prej 99x udarila. to je meni rekel nekdo v času, ko sem bila točno na tvojem mestu, diplomirala in iskala službo. in res je tako.

glavo gor, pa v akcijo. ;)


maja

tudi jas se pridružujem tistim, ki ne "marate" jeseni... :( ravno zato ker sem začela opažati, da se vračam na stara pota... začele so me napadati iste težave, za katere sem mislila, da sem jih premagala... možno, da je zato kriva sprememba vremena, možno da sem sp5 jaz tista, ki samo neki bluzi pa išče iglo u senu. zadnje tri tedne sem s5 čudna u glavi, slabo spim, nimam veselja do ničesar in sem napeta... sicer to nihče ne opazi, ker sem se do popolnosti naučila dati veselo masko na obraz in skrit kaj me tare. vseeno pa je bedno, da se bodo lepi, topli in dolgi dnevi končali in se spremenili v deževne, hladne in sivo obarvane dni...
upam, da bo jesen lepa. upam, da bo boljše. upam, pa upam, pa upam....

Alexx; najprej, upam, da je s tvojo mamo vse OK in da se bo vse uredilo, tako kot se mora.
Kot drugo, hvala za odziv; vem, da sem močna in da zmorem, samo se bojim, da je to tako negotovo obdobje, da bo vseeno hudo z mano. To je problem. Se zavedam, da letni časi pridejo in gredo (hvala bogu po svoje), vendar pa sem tip, ko potrebuje dolge dneve in svetlobo-tega pa sedaj do marca ne bo več v pravi meri. Vreme pač prece vpliva name, samo tukaj nimam kaj.
Uživaj v jeseni, kolikor bo le zneslo.

Majč; ja, hvala za tole z razbijanjem ledu, se strinjam, veš. Imam pa v sredo tako ali tako pogovor na ZRSZ, čeprav vem, da kaj prav dosti nanje le ne morem računati. Upam, da čimprej pridem kje skozi. Upam, da si ti dobro.

Jinjo; ja, tud jaz se teh sprememb vremena bojim, ampak se tolažim, da bo marca bolje; samo, kje je marec, je pa že druga.

ringalori, katero področje? čestitke za diplomo. pojdi do delodajalcev, vključi se malo prostovoljno, da te spoznajo, če si iz kakega takega foha. ne vem, kaj naj ti še svetujem. sama sem bila zelo zelo akivna to leto, kar malo preveč, tako da sem na poletje letos bila kar malo izgorela, predvsem pa prizadeta od nekaterih zelo težkih in bolečih izkušenj. bilo pa je tudi nekaj zelo lepih. skratka turbulentno in nisem si vzela nič časa za počitek po diplomi. nasprotno, še bolj sem delala in se gnala. no zdaj sem na ta račun raskerala rok za strokovca, sem pa prišla k sebi pa se spucala shita, ki ga je skozi čas kaserala moja zavest in prizavedno itd., ker je ta dopust kar butnilo vse iz mene. no, zdaj je tako, da imam gore dela v službi in sicer okrog študija (kolikor bo zraven šlo), se mi je pa po dolgem času povrnilo nekaj veselja. to pa res da. začutila sem zadeve, ki jih nisem čutla že leto dni: npr. da bi šla rada na sprehod v staro ljubljano, spila kak topel čaj v dobri družbi, pojedla s kom kdaj kos torte. tega že nisem počela, da ne pomnim. in ne mislim sploh pretiravat. ampak že samo da mam željo po tem, se mi zdi v tem času napredek - to pomeni, da sem prišla mal k sebi in da se vračam nazaj k sebi.

maja

Majč, medve sva se preko ZS menile. Študirala sem socialno delo. Razpis za pripravništvo preko SZ sem zamudila, oz. nisem z nobeno organizacijo kandidirala; za zdravstvo pa tudi ne vem, kako bo šlo skozi. Čakam razgovor na ZRSZ, ki ga imam v sredo. Upam, da bo šlo vsaj preko kakega razpisa za delodajalce.

ooooooooo še ena socialka. bom držala pesti ringalori. če pa kaj zvem, da se kje odpre, sporočim. upam, da boš imela lažjo pot kot jaz, organizirano pripravništvo, mentorstvo itd. to ti želim za začetek. ;)

maja

no, jaz pa sem včeraj naredila en velik korak. odložila sem eno obveznost, ki ni esencialno nujna, mi je pa bila v veselje, ampak je ob službenih obveznostih in učenju za strokovca ne zmorem več. prekinila sem z izobraževanjem na Združenju. šla bom samo še na 5 srečanj ob večerih 1x/teden, da dobim izkušnjo skupinske analize, potem pa šlus. morala pa bi še bit na nekaterih predavanjih in izpeljati neke naloge.


to sem storila ker sem se včeraj počutila obušno in sem bila na poti v izgorelost. zelo sem vesela, da sem lahko bila tam, se učila, ampak mi je tudi nekskončno odleglo, ker mi ni treba več it, ker ne zmorem več. kolokvijev nisem opravila in jih najbrž ne bom. literaturo in znanje pa bom vseeno lahko prebirala in pridobila in sem ga že - občutek za marsikaj, kar sem prej morda drugače razumela.

tko da tko. danes se počutim olajšano. zelo sem se trudila, da bi zmogla vse, a sem prišla do svoje meje, ko ne zmorem več. tako to pač je. in super je bilo. super pa je tudi sedaj. prvi vikend, ko se lahko malo spočijem preden potonem v učenje zakonov. in dela mamo itak čez glavo. tko to gre. bom naredila vse, da bo šlo še bolje. ;)

opazim, da zunaj sije sonce in se ne obremenjujem več s tem, kako bom kos vsem nalogam.


maja

majč lepo, da si še pravi čas ugotovila, da se stvar nebi dobro končala zate. mogoče zdajle ne moreš obiskovati tega, čeprav ti je v veselje, pa boš lahko čez čas, ko se bo situacija spremenila, pa boš videla, da se ti časovno izide. men se je tudi nekaj podobnega nrdilo, pa sm vztrajala, pa sem iz vsega nrdila "en drek" >:( sam pravim, da bo še čas za reševanje preteklih situacij:)

:oki:

Majč,
me veseli, da ti je odleglo, ko si se zato odločila. Kot si napisala, ni nujna stvar to izobraževanje, ko pa bo, pa mislim, da boš brez problemov šla samo izpite polagati.
Posveti se sebi in svojim aktivnostim, ker imaš po mojem že job maximalno obremenjen.
Uživaj v jeseni in v zimi, ki prihaja.

Maja

Zdajle se mi je tole posvetilo.
Zdaj imaš manj tovora v rukzaku, pa bo šlo laže naprej po življenjski poti. :pomezik: :rozicodam:

Poni

hvala vam vsem za odgovore. ja, zdaj bo lažje ali vsaj izvedljivo ti načrti z mojim strokovcem, res je. ;)

maja

jaz sem pa danes nekoliko bolj žalostna. in jesensko prehodno švoh ;)


maja

Jeseni se dogajajo tudi lepe stvari. Jesensko lepe, morda celo pravljične.
Kostanj je že zrel. Ta divji kostanj ob Ljubljanici. Joj kako je divji.
     So pa letos kostanji precej drobni, pa malo jih je. Ali pa si to samo domišljam? Zdi se, da je to zelo različno. Pod kostanji ob Gradaščici sem nabral same drobne, ob Ljubljanici pa tudi nekaj debelih. Je pa ob Ljubljanici zelo malo kostanjev na tleh.
     So pa kostanji ob Gradaščici že čisto brez listja. Tisiti ob Ljubljanici pa so tudi že čisto rjavi.
     Se sprašujem, ali je to normalno, da kostanj prej odvrže listje, šele nato dozori kostanj. (To bi morda vedela Ljubica.) Vsa druga drevesa, so še vsa odeta v zelene listne plašče.


Poni

kako se držite te dni?

jaz kar, v bistvu o.k., le nekoliko manj optimistična kot sicer. manj imam tistega občutka v sebi, da bo vse ok in več skrbi. drugače pa delamo.

in to je največ kar lahko.


maja

malo sem prehlajena, ampak imam nekako v sebi občutek, da bo vse OK. ne vem, sicer kdaj, ampak bo.

jst nisem tista prava, odkar se je začela kazat jesen.... vidim, da to na mene mkar močno vpliva, čeprav si nebi mislila. ka češ, držal bomo glavo čim bolj nad gladino

Jesen je zopet tu. Čeprav so barve živopisane in tople, pa so vendarle dnevi krajši, manj je sonca in posledično več teme. Kako se počutite? Je tudi vas čutiti poslabšanje stanja? Se vas lotevajo črne misli? Jaz čutim, da nisem več tisto, kar je bilo poleti, čeprav se mi samo življenje obrača na bolje(služba na obzorju), pa vendar temne misli kljuvajo, bolj sem utrujena, ponoči slabo spim, pojavil se mi je ekcem,..skratka, znaki, ki me opozarjajo, da je depresija zopet tu. Razpišite se, povejte svoje zgodbe, če težavo delimo jo ostane samo še pol, če pa delimo veselje pa postane dvojno veselje :)

Kljub vsemu želim lepe jesenske dni,
Nefertari :rozicodam:

Nefertari, ravno sem želela odpreti temo, v kateri bi vprašala vse vas, kaj vam pomaga, da preživite tudi trenutke, ko ste najbolj globoko žalostni.

maja