FORUM Nebojse.si

 :clap:Včeraj sem gledala dokument.oddajo na TV3 Egomanija -narc.osebnostna motnja in v njej spoznala vse simptome mojega moža.Ne vem kaj naraditi, sam pa gotovo ne bo poiskal pomoči.
Za to motnjo je značilno:veličasten občutek samopomembnosti, obsedenost z močjo, aroganca, potreba po pretirani pozornosti, prepričanje da je edinstven, nevoščljivost, agresija, sla po denarju, maščevalnost, ne sprejema krivde za svoja lastna dejanja, krivdo vedno prejecira na druge, hipohonder....
Prosim ali mi lahko kdo svetuje. Hvala.

Nočem biti nesramna, ampak.. zakaj si si takega zbrala oz. je bil tak tudi, ko si ga spoznala?

Sicer pa.. stvar značaja, vedno ne bi vsega pripisala motnjam, potem je cel svet moten, če bi tako gledali...

Bolj gre tu za vprašanje, kako shajaš ti z njim?

V.

Ja ljubezen je na začetku slepa in ne vidi stvari, ki so kasneje moteče.
Tud jaz mislim, da gre za tak karakter, ki je verjetno prinešen od doma.

brez zamere,ampak ne zdi se mi pametno da na podlagi ene oddaje možu postaviš diagnozo. še psihiatri včasih potrebujejo veliko časa preden da lahko postavijo pravilno diagnozo. tudi sama sem si glede na literaturo postavljala razne psihoze in podobno, pa na srečo ni bilo nič od tega....

Se strinjam glede postavljanja diagnoze. Vsi se lahko v določenih stvareh najdemo pri kakšnih motnjah, kar pa ne pomeni tudi, da jo res imamo. Eno so osebnostne poteze, ki so izražene bolj ali manj intenzivno, drugo pa so osebnostne motnje, ki so veliko bolj kompleksne.

pri osebnostnih motnjah žal ne vem kako se učinkovito zdravijo in kakšen je rezultat zdravljenja, me pa vse našteto spominja na nekoga, ki bi mu mirno lahko predpisala te vrste motnje  ;D

Zankica poglej njega, poglej vase, in razmisli če si z njim srečna. Če je odgovor ne, veš kako naprej.

Zanimvo je zakaj rabiš narcistično osebnost, ja....to je tvoja težava...če je res takšen ga NE BOŠ NIKOLI SPREMNEILA!!!

Namreč ob takem človeku lahko živi le mazohist.......treba se mu je podrediti, pozabiti nase in na svoje potrebe..ne smeš pričakovati pomoči , sočutja....skratka ne sme te biti ob njem. Moraš živeti le zanj....

Strinjam se. Ponavadi izbiramo vedno isti tip partnerja, če ne ugotovimo kaj nas k takim vleče?

Se strinjam Alex...vleče nas k določenemu tipu..

Pri teh narcisih je težava tudi ta, da so v bistvu veliki reveži, ker so strahotno osamljeni in ne morejo biti nikomur blizu..Zato se partnerju zasmilijo...in doživijo zlom, če ga zapustiš...

Tako imaš na voljo tri možnosti:-ali naprej živiš z njim, se podrediš...izgubiš sebe -zavzameš neodvisno stališče, ga poskušaš prevzagati..kar bo prineslo veliko borbe -oddideš...greš preko njegovih solza in rešiš svojo integriteto..

Zankica spreminjamo lahko le sami sebe.
S tem pa se ponavadi posredno spremeni tudi odnos drugih do nas.

Ne ukvarjaj se z njim in njegovo morebitno boleznijo.
Ukvarjaj se s seboj.
Počni stvari, ki te veselijo, živi svoj dan, svoje življenje.
Partner je sopotnik in ne naša reševalna odprava njegove težave.

Morda spoznaš, da moraš naprej in pustiš zvezo za seboj.
Morda spoznaš, da ko se spremeniš ti, tudi on v tvojih očeh ne bo več tak Narcis.

Predvsem si pomembna TI...in to ni pot v samozadostnost,
ampak je pot do samospoštovanja.

Tudi jaz sem gledal to oddajo...ta človek, ki je nastopal v oddaji je sam sebi priznal, da je narcistična osebnost..To je pri tej motnji izredno redko oz. se ne dogaja..

za narcisa je značilno, da se prikazuje kot najboljši in ne prenese nobene kritike..nobene..

Vsi diktatorji a la  Stalin, Causescu, Hitler, Husein, Milošević, Mugabe itd...so narcistične osebnosti..brez izjeme...kadar naletijo na kritiko jo brezobzirno zatrejo..

zanimivo je, da sami živijo v razkošju medtem ko državljani živijo v revščini...in oni se zato ne zmenijo in nadaljujejo samopoveličevanje, ki nima nobene realne osnove..

Zanimivo pa je koliko ljudi nasede takim egomaniakom in jih poveličuje...

Taki diktatorji so nesreča za ljudi, če pridejo na oblast...to pa je njihova velika želja, ker želijo vladati drugim..

Če pa ima tak človek družino pa vlada doma.....kar ni težko...rezultat je nesreča otrok in partnerja..

 :oki: Hvala, res ste odlični, samo tisto mi ni všeč, ko pravi da na podlagi ene oddaje postavim diagnozo. Diagnoza ta ali ana, saj je vseeno, simptomi so taki. In ali jih je mogoče pozdraviti, verjetno ne, ker taki ljudje ne priznajo nič drugega kot to, da so najpametnejši, najlepši. Njeh je potrebno samo hvaliti. Svoje napeke pa projecirajo na druge, seveda na mene, pa tudi podrejeni so reveži.
Ostaja mi samo ločitev, vem. Samo mož se noče ločiti, ker ni sposoben biti sam in je drugače ena velika reva, revček in narediti bo hotel vse, razen tistega kar hočem jaz, torej da se pomeniva, da se opraviči,da postaviva temelje prihodnosti, samo da ostane z menoj.
Lepo se imejte vsi, Marija

tole pa ne razumem najbolje.
na podlagi gledanja oddaje si postavila diagnozo, in sedaj se boš na podlagi teh simptomov ločila??

tudi meni se ne zdi to ok.
s tistim ko sem rekla da si postavila diagnozo prek oddaje, nisem mislila nič slabega, le malo naivno početje se mi zd to, kljub temu da moža zelo dobro poznaš, sem še vedno mnenja da lahko LE zdavnik oz. psihiater postavi pravilno diagnozo. ne zameri mi ker se vmešavam, amapk dejansko je res tako.

verjetno je imela zankica locitev ze v planu,..dolocene reakcije ali obnasanje moza in sedaj dolocene ugotovitve pa so mogoce se dodatno podkrepile odlocitev,..

Jaz pa pravim..HVALA BOGU, da je Zankica spregledala. Zakaj bi pa morala čakati na uradno diagnozo? Sej je dovolj inteligentna, da sama sprevidi kako in kaj in se ne slepi več..

Vendar me zanima kako je tale odnos potekal..na začetku te je verjetno fasciniral s svojo napihnjeno samozavetjo in samooveličevanjem..verjetno si ga občudovala in na nek način podpirala njegovo samopoveličevanje..Morda ti je nazačetku imponiral in si zaradi lastnega pomanjkanja samozavesti iskala oporo v njemu.Šele ko si videla, da ne dobivaš ničesar, sploh pa ne v čustvenem smislu in da postajaš ob tem človeku vedno bolj nesrečna si se začela prebujati..

Narcis ima velik primankljaj na čustvenem področju..NE ZNA DAJATI, torej ne zna ljubiti, ker je dajanje temelj ljubezni..Poleg tega je čusteno hladen, ker v resnici nič ne čuti..Ob njem se počutiš,verjetno zelo čustevno zanemarjena in izčrpana, ker je pravi enery sukcer..(energetski vampir)..

Ne smeš pa pozabiti Zalčica, da imaš tudi ti nekaj pri tem..namreč si komptaibilna z njim, če si zaživela z njim..torej je narcistična motnja tudi del tebe..Morda bi bilo zanimivo slišati kako si ti delovala in kako deluješ v tem odnosu..kako se počutiš?

ojoj, res da nisem "od foha" , ampak take "motnje" ima malo morje dedcev, pa tudi kakšna ženščina se najde vmes  >:(..  Tako, da se mi zdi, da si verjetno malo preterala s svojo "oceno"  :pomezik:..
To ti je prej karakter človeka, če je pa to motnja  ??? Uf, koliko motenih je pol okrog mene  :zvizgam:

Če boš pa malo več napisala o njegovi agresiji, maščevalnosti ???

Kolesarka..najprej si rekla, da ima to motnjo malo morje decev, potem pa, da je Zalčica malo preterala...Protislovje...

Jaz imam dober občutek za take ljudi, ker sem imel očeta s to motnjo..kar zavoham take ljudi...Recimo Rugelj je bil po mojem mnenju tak kaliber...

Ma, smo taki in drugačni, nekateri imajo pač samo močno osebnost. Pomembno je samo to, da eden ne maltretira in uničuje drugega. Drugač pa vsak lonc najde svojo pokrovko :sesmejem:

Nekaj sem pozabil povedati v zvezi z narcisom......LAŽE..samemu sebi in drugim....izmišlja si...potem pa projecira svojo laž na okolico, tako da so zanj vsi ostali lažnivci...

Ob takem človeku imaš res alternativo ..da ga slepo ubogaš in se podrejaš..ali pa ga zbiješ na tla ...in zapustiš za vedno..

Ne vidijo nobene napake pri sebi...in ne vidijo kaj počnejo bližnjim....zato se ne želijo zdraviti..

Razumem Romune, da so hladno ustrelili svopjega diktaorja..podobno se je zgodilo Huseinu....

Ob takem človeku se ti kopiči sovraštvo.......Ki ga mnogi zatrejo pri samem sebi tako da slepo obožujejo narcisa.....idealizirajo

Narcis?
Do neke mere, ja.

Kdor ne ljubi samega sebe, težko da bo kar tako druge..
Ne preveč in ne premalo ni dobro, še najmanj pa so dobra nihanja..

V.

Do neke mere ja..seveda..zato pa pravim, da je splošna vzgoja bila preveč naravnana na čimprejšnje odpravljanje narcizma pri otroku..kar ni dobro...

Če si lahko preživel fazo primarnega narcizma pri dveh letih imaš manj možnosti, da boš razvil sekudnarni narcizem, ki ostane v odrasli dobi...lahko se boš odprl na druge ljudi in razvil sočutje za njihove potrebe..ne le svoje..

Narcizem oz. narcistična motnja je huda ječa samega sebe....in je nasprotje ljubezni...in razuma..

kolesarka, popolnoma se strinjam s tabo.
to pa si zadela zdaj :oki:

POVEM TI MOJO OSEBNO IZKUŠNJO.

VELIKO ČASA SEM PARTNERJA PREGOVARJALA K CELOSTNI OBRAVNAVI DRUŽINE. DOKLER NISEM ODŠLA K SPLOŠNEMU ZDRAVNIKU Z OTEKLINO NA VRATU, KI SE MI JE NAREDILA V ENEM TEDNU. NAPOTNICA ZA ONKOLOŠKI. NA VELIKO SREČO SO BILI IZVIDI V REDU.

Šele nato sem spoznala , da moram poskrbeti zase. S psihiatrinjo sem še naprej  delala na sebi. Odločila sem se, da z njim prekinem komunikacijo. Agresivnost se je stopnjevala.

Nekega dne sem kupila stanovanje in se odselila.

Bivšega partnerja je zlomilo, do psihotičnega stanja. Na žalost se noče zdraviti.

S psihiatrinjo sva se dogovorile, da je zgodbe mojega bišega partnerja konec.

Pozdravljena,
Ines

moj bivsi je prav tako narcis, ceprav sva bila skupaj le 2 meseca, sem videla da nekaj ni v redu, izbruhi jeze, nezmoznost ljubiti, nezmoznost sprejemanja kritike, vse se vtri okoli njega, med vrsticami je kritiziral mene in me krivil. in ja sama imam problem zakaj padam na taksne tipe in moram se ukvarjati s tem zakaj si taksne izbiram in seveda zacenjati spreminjati ta vzorec, ker koncati s taksnim tipom je res grozno. :'(

Res,
kočati z narcističnim tipom je več kot grozmo. Jaz sem z njim živela 30 let. Enostavno imel me je v krempljih.

Ko pa se osvobodiš, komaj spremeniš samega sebe. Zadihaš v pravem pomenu besede.
Zanima pa me, če ima kdo izkušnjo z zdravljenjem te motnje.

Ker moj bivši partner je šel prostovoljno šele po drugem izbruhu psihoze k psihiatrinji in mu je dala sanax.

lep pozdrav,
Ogrlica

kolk sem jaz brala o tem, so narcisticne osebnosti v skupini psihopatov in psihopate so poskusali zdraviti ampak jim do sedaj se ni uspelo. Ko so jim skusali pokazati kaj drugi ljudje cutijo so to uporabili v svoj prid in na ta nacin so lahko se huje manipulirali z ljudmi.
jaz sem vceraj imela scene s tem svoi bivsim ker je na vsak nacin hotel priti v stik z menoj, ko sem ga hladno zavrnila je znorel in je klical se mojo cimro, da me poskusa pridobiti na njegovo stran, ko sem mu koncno povedala, da ne morem vec imeti stikov vec z njim, ker trpim zaradi svojih custev do njega in se zato ne morem videvati z njim, se je pomiril. njemu je bilo olajsanje to da jaz trpim zaradi njega in zato nocem vec imeti stikov, ne pa zaradi tega ker si jaz mislim da je on slaba oseba.
najhujse je to ker taknse osebe ne mores takoj videt kdo in kaj je, ker se delajo kot da so izredno prijazni in custveni, z njim moras preziveti nekaj scen, da uvidis kdo so, nazalost.

Mei,
moj bivši je iz družine, ki ima v okolju velik družbeni status. Seveda je vse to zlagano. Tako prefinjena manipulacija, da je to pravi kriminal. Na žalost pa okolica ne spregleda. Zmanipuliral je celo moje sorodstvo.

Veliko, veliko moči sem potrebovala, da sem se osvobodila. Imam pa zelo dobro psihiatrinjo. Brez nje ne bi zmogla.

Velik problem je, ker se  službe med seboj ne povežejo. V mojem primeru splošni zdravnik, CSD, psihiatrinja. Največ napak pa je napravil CSD.

Psihiatrinja mi pravi,naj jih pustim, da bodo že sami prišli do resnice.
Če bi pri nas delo potekalo timsko, bi se problemi hitreje reševali in tudi rešili.
Znanost tako hitro napreduje, da sem optimist.

Nikoli več pa ne grem v ta ogenj.

Čauu
Ogrlica

Ce morda koga v zvezi s patologijo patoloskega narcisa zanima: http://www.druzboslovnerazprave.org/media/pdf/clanki/dr2Zizek.PDF

Ogrlica08 in Mei....ja to je to..pekel življenja z narcisom.....in težko ga je zapustiti, ker se brez tebe zlomi, je popolnoma sam, ker ne zmore biti nikomur blizu...Se ti smili...Hkrati pa je sadističen, zatiralski in te ima pod popolnim nadzorom...Če ga pustiš se mu lahko odfuzla..ja...

Mej mu ne smeš in ne moreš postavljati, ker znori in postane nasilen..

Ogrlica08..30 let si živela z narcisom....to je pa bil pekel....Kako so pa to prenašali otroci? Če sta jih imela?

očitno je to kar pogost pojav, saj je člankov na to temo precej:

http://www2.arnes.si/~dpsih/priloge/JanezRojsek%20NARCISIZEM%20OD%20KOD%20IN%20KAM.ppt#19

http://www.rtvslo.si/blog/slavko-majki/patoloski-narcisizem-2-del/8479

http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=555

Tudi sama imam izkušnjo s takim bolnim narcisoidom...vedno v središču pozornosti, v družbi najbolj simpatičen in zanimiv, ko pa si ostal sam z njim...pekel. Mene je dnevno zatiral, obtoževal za vse mogoče neuspehe, tudi lastne, če je imel slab dan sem bila jaz kriva...ko sem ga pustila je pa tudi grozil z vsemogočim.
Ampak enkrat, enega sončnega popoldneva se je v meni nekaj spremenilo. Neko odločnost sem dobila, da ga zares zapustim. In sem ga. Tudi dramatično ni bilo kot ponavadi in tistikrat je dojel. Niti mi ni več grozil, da se bo ubil, da ne more brez mene...
Prepričana sem, da človek enostavno začuti določeno energijo, ki jo izžarevamo.
Če je v tebi kanček dvoma bo to začutil tudi on pa čeprav mu stokrat na glas rečeš, da je konec...

Bravo Putka....bila si odločna hvala bogu...

Če enkrat skleneš pakt z narcisom si blizu pekla.....adijo tvoja osebnost in individualnost...ne smeš več obstajati...


Moja izkušnja z mojim narcističnim očetom  je taka, da tak človek sproža ogromno besa v bližnjih, hrati pa tega besa ne dovoli izražati....Kdo pa se nebi odzival z besom, če te nekdo kar naprej krivi za vse, ignorira tebe , tvoje potrebe in tvoj prispevek ....se hvali s stvarmi za katere nima nobene zasluge..to je grozen čustven pritisk..če imaš katerga od staršev narcistično motenega, nisi normalen, če ne zboliš :)..

Sicer pa Fromm govori o benignem in malignem narcizmu..Za prvega je značilna samohvala, ki pa ima realno osnovo in temelji na resničnih dosežkih (Mohamed Ali se je hvalil, da je najboljši in najlepši boksar..kar je tudi en lep čas bil)...

Maligni narcizem pa se hvali čisto brez osnove in gre pogosto za človeka, ki je nesoposben in ničesar ne zna...pa se hvali ..pogosto s tistim kar  je dobil od narave in mu ni bilo potrebno za to ničesar narediti...Telo..

Oj. Tudi jaz imam poleg druge os. motnje diagnozo narcisoidna osebnost,sicer malo izraženo. Mislim pa da me partnerka sprejema takšnega kot sem in to je poanta;D

Osebnostne motnje so predsej neprijetne za tistega, ki jo ima lahko pa tudi za tiste, ki so takemu človeku blizu ( odvisno kakšna osebnostna motnja je in kako sprejemaš človeka z vsemi njegovimi skrajnimi lastnostmi). Večinoma je pod površjem take motnje zakoreninjeno hudo pomanjkanje samozavesti in občutek ničvrednosti. Osebnostna motnja zelo zaznamuje celo življenje in samomorilnost je kar visoka.

In osebnostna motnja in osebnostne lastnosti nekega človeka so predsej trdno zasidrane in spremeni se lahko deloma človek le sam.

Torej se vprašaj samo to ali si zadovoljna z svojim partnerjem takem kot je in ne pričakuj, da se bo spremenil in še manj da boš ti njega  spremenila.

Res, mislim, da je to glavni vzrok osebnostnih motenj... ampak človek se lahko spremeni in jaz sem zavezan temu in si vsekakor priznavam, da mi nihče ni kriv za moje probleme in da sem sam odgovoren za spremembe in resnično vlagam v to... vska dan..  in da se spremeniti.
je pa res to povezano z velikimi bolečinami s katerimi se je treba soočiti, zares velikimi... sem pa velik optimist, ker vem, da lahko in počasi mi uspeva.

Mislim, da je najpomembneje pri zdravljenju oz. spreminjanju, da se človek odloči za ljubezen.. do sebe in drugih.. in na tem gradi. Meni to najbolj pomaga - LJUBEZEN. Potrebno pa je vlagati...

Matej09...Praviš, da te je partnerka sprejela....Ali jo zmoreš sprejemati tudi ti? če gre za one way ticket bo imel nekdo težave...

poleg tega narcisi ne priznajo, da imajo težave...In ne priznajo, da je z njimi karkoli narobe, ker so vendar popolni....čudoviti...in..sploh...

Če narcis naredi samomor, najbrž ve da ima težave... vprašanje je vedno v zmožnosti soočenja z lastno bolečino, ki narekuje spremembe. Bolečina pa dejansko izvira iz slabe samopodobe, navidez pa jo zadaja okolje.

Scorpion,

sedaj se ne ozirom za nazaj, kako sem to sploh zmogla. Bila je pa zelo vsoka cena. Previsoka. Na veliko žalost. O tem pa kdaj drugič.

Pomembno je, da sem iz tega izstopila, da sem spregledala. Nikoli ni prepozno.Ponosna sem, da sem to zmogla.

Zanimivo je še kako na prefinjen način manipulira z okolico, pa tudi s strokovnjaki. Če sama ne bi imela ob sebi prijateljic, ki me dobro poznajo, pritiska iz okolja ne bi zmogla. Edino moja psihiatrinja ga je prepoznala.

Zanima pa me kakšen primer iz psihoterapevtske prakse.

Lep pozdrav,
Ogrlica

...Jaz sem imel očeta s tako motnjo...Mati pa mu je služila, kot sužnja...seveda sva tudi midva z bratom morala prevzeti to vlogo..podaljška njegove veličine, njegove svetosti....

Mati mu še vedno služi....on sedi..ona streže...on leži..ona nosi..groza...

Pa sem rabil leta, da sem ga preučil in odkril diagnozo :)

Ogrlica...a sta imela otroke?

scorpio, kaj bi rekel zase, da si prevzel več očetovih ali več materinih lastnosti ali vsakega po malo?

Lastnosti svojih staršev prevzemajo tisti, ki se ne soočijo z njimi v sebi, ki želijo zanikati svojo preteklost in ne zavzamejo kritične distance do njih...Taki postanejo kopije svojih staršev..

Jaz imam občutek, da se srečam z nekimi predpotopnimi živalmi ko vidim svoje starše..moje zavedanje in razvoj jih je tako prresegel, da je razlika med nami ogromna....

Hvala bogu..če ne bi nasrkali tudi moji otroci...Zato sprašujem Ogrlico ali sta imela otroke in kako so to prenašali..

ga ni junaka, ki se ne bi navzel vsaj nekaterih navad svojih staršev...

...stvar je v tem, da te na otroški ravni frustrirajo in si čustveno podhranjen....zato je treba delat na tej preteklosti , na otroštvu..Drugače te potlačene in boleče zadeve spet silijo v podobno..

Zato pravim, da nevroze se NE DA ozdravti na odrasli ravni s tem, da se malo pogovarjaš, imaš neke uvide, malo drugače ravnaš in zapahneš vrata pred preteklostjo...Tale težava se rešuje na globoki, čustveni ravni...

zapahniti vrata pred preteklostjo pomeni dati možnost za ponovitev scenarija.....

Narscis pa ne priznava težav..to je problem..In to pomeni, da imajo ljudje okrog njega nalogo, da nosijo njegov križ...namesto, da bi sam šel na psihiatrijo morajo to narediti njegovi otroci ali žena. Namesto, da bi sam dokončno zbolel in odpovedal odpovejo njegovi bližnji....Morajo igrati določene vloge, da lahko narcis preživi..in se mu ne utruga..pade v psihozo..

Življenje v taki družini je zelo napeto in se ne tolerira nobeno odstopanje, ker to narcisa ogroža..zato mora kontrolirati okolico in ljudi okorog sebe..ko pride do spremembne dinamike v taki družini, ko se nekdo osamosvoji, upre....potem se takemu človeku podre svet in psihoza je tu..Mei je to lepo opisala s svojim bivšim...Ko ga je pustila se mu je odfuzlalo...

Otroci pa podzavetsno čutijo, da morajo paziti kaj počnejo, ker  s tem ko nj. oče izgubi tla pod nogami izgubijo še tisto krho iluzijo opore, ki so jo imeli..,,..Morajo zatreti sebe, svoj zdravi narcizem, svojo željo po svobodi...ne smejo biti to kar so...

To sem doživljel in je ful hudo....Pekel narcizma poznam..teoretično in praktično....pekel..

Skorpion,
predlagam, da grema na e mail, sem zelo zainteresirana.

Če si za, mi vzpostavi stik,
Ogrlica

Lahko, če ti je nerodno o tem govorit tukaj....Včasih pozabim, da ljudje ne gvorijo radi o teh osebnih zadevah...tukaj...jaz namreč s tem nimam težav...

Kaj pa ti Arwen? Kaj si podedovala od svojih staršev? Narcizem?

marsikaj... preveč.. narcizma pa ni zraven  :) ga prepuščam tebi

Zdi se mi, da te narcizem kar zanima..pa sem mislil...

Kaj si pa ti prevzela?  O svojih starših nimaš najboljšega mnenja...se mi zdi..

Bi pa blo fajn, da bi tisti, ki imate izkušnje z narcizmom oz. ste ga prepoznali v svojem okolju v katerem živite (mnogi ga ne prepoznajo) še pisali o tem...To bi marsikomu koristilo..

Nekateri ste se oglasili (Ogrlica,Mei, Matej) pa hitro uithnili..Očitno se ne počutite dovolj varne, da bi iskreno pisali o tem tukaj..

Evo jst poznam par kolegov k bi komot lohk bli narcisi. Običajno grem z njimi na kofe ko sem down in se mi ne ljubi govort. Kar v njihovi družbi sloh ni problem, saj oni govorijo še zame in se pri tem ne kaj dosti ozirajo, če me to kar govorijo interesira al ne. Skratka popolna družba za maničarja v spodnji fazi :)

 :)...In kako se počutiš ob tem?  Ti si mal u dawnu oni pa polni sebe in nobenga kontakta s tabo in tvojim razpoloženjem..

Moram priznat, da sem tudi jaz pogosto navlekel take  nase..podzavestno..take energetkse vampirčke...

Bolš bit sam s svojo bolečino, kot pa tazga imet  s sabo...se mi zdi..

Sej zato jih pa kličem ko sem down :) Ker takrat ne rabim empatičnega folka okol sebe k me bo skoz opominjal, da nisem pri sebi :). Takrat rabim glih take mimobežnike k jih ne briga (al pa niti ne vidijo) da je z mano kej narobe in napletajo svojo. In ne boš verjel to mi pomaga. Njim je pa tud ok, k majo nezahtevno občinstvo :)

Vampirčki? Seveda se poskušajo hranit na meni. Sam jst mam v vseh fazah zelo strupeno kri.  ;D Mislim, jst jih pokličem ko sem down glih zato ker me zabavajo in spravljajo v dobro voljo (nevede) in ne ztahtevajo mojga aktivnega angažmaja v pogovoru :]

Aha..razumem...so dobri včasih za ponucat, da mal pobegneš od sebe :)

Naplošno so men prenaporni....Rad imam dialog in ne monolog..Monolog me izčrpa..

Tocno :)


Men tudi.
V običajnem "delovno opravilnem stanju" mi grejo na kuurac...jst pa njim  ;D

EDIT: Nasplosno sem ratu "zajebana publika" za razne ego predstave zadnje case :)

Od kdaj pa to?


Meni se zdi, da se v tej temi veliko meša jabolka in hruške. Nimajo vsi sebični in kri pijoči ljudje kar narcistične osebnostne motnje...

Ja pa so tole kr ta pravi simptomi ..za take..

Za narcistično motenega je edina realnost le njegova notranja realnost in se ne zmore vživeti v realnosti drugih..Zato taki ljudje ne znajo poslušati in sočutstvovati, le govoriti znajo enormno veliko in uživajo v samopomembnosti ob tem ko mislijo kako pomagajo..V bistvu pa zanimajo le sami sebe..

Arwen ..tole je posebej zate..pa brez zamere..

Slišal sem , da tudi na teh podpornih skupinah nekateri moderatorji le uživajo v svojih pametnih nasvetih in svoji veliki "modrosti"..

se strinjam, da je to ze kar velik znak narcisticne osebnosti. Zelo velikokrat so taksne osebnosti prav nasi psihologi in psihiatri...
Predvcerajsnjem sem v knjigarni na copovi videla celo knjigo, ki je namenjena narcismu, zanimivo branje, nisem kupila, samo prelistala, rajsi sem si vzela nekaj kar bo meni pomagalo pri resevanju tezav, narcisov se poskusam izogibati v velikem loku s tem mojim bivsim je bila kruta izkusnja, pa ceprav je bilo samo dva meseca, ne morem si predstavljati kako bi bilo ce bi bila skupaj dve leti.
Izgledalo je nekako takole:
Blazno prijazen, karizmaticen, deluje kot topla oseba. Pa vendar scasoma se odstirajo tancice, daje do znanja da nisi dovolj dober, da moras biti boljsi, skoraj tako dober kot je on sam, moras biti uspesen na vseh podrocjih, hlepet moras za visokimi pozicijami tako kot on sam seveda.
Iz tistega prijaznega cloveka vcasih izbruhne val jeze, zacne se kregati in psihicno pritiskati na osebo, ceprav po njegovem mnenju s tem ni nic narobe ker on s tem sploh ne kritizira on samo pove kaj mu ni vsec :)
Ves cas se dela kot da ima globoka custva, v mojem primeru sem jaz pritisnila nanj, da je priznal da popolnoma nicesar ne cuti (nesposoben sprejemati in dajati ljubezen).
Tako se je nasa odisejada koncala, takrat me je popolnoma strlo ker nisem mogla dojet kaj se dogaja, kako je to mozno, da se iz tiste osebe prelevi v nekoga ki naenkrat nima custev? sele moja psihologinja mi je razlozila, da ima ta clovek verjetno psihopatske znacilnosti (nesposoben cutiti je ena od  znacilnosti)
naj povem se to da je ta clovek vedno govoril o sebi in enkrat sem rekla v sali ma ti pa ful govoris o sebi in takrat se je  z menoj skregal, ker sem to rekla meni pa ni bilo cist nic jasno?!?!

v glavnem zadeva je za mano, upam, da vec nikoli ne pristanem s kakrnimkoli psihopatom ali pa narcisom!

Mei, super si.

Sem v tvojem opisu prepoznala kar nekaj ljudi
in mi je zdaj bolj razumljivo njihovo obnašanje.

Tudi mene zelo moti, da zase pravijo, da so čustveni, čeprav je v resnici obratno (neempatični do konca).

Mogoče veš kaj o vzrokih za nastanek narcistične osebnosti ?
(sicer sem neki poguglala, ampak me tema zanima, pa bi blo fajn še kaj zvedt :) )

čAUUU,

malo tega imam tudi jaz. Zadnje čase pa lepo napredujem. Dovolim si kritiko. Ob tem razmislim, včasih zeelooo boli. Če ugotovim, da je upravičena, se zanjo lepo zahvalim.

Torej dovolim si do sebe ne samo za hvalami... ob egotripu.


Cauuu

tukaj sem se tudi jaz našla. Ampak nikakor se pa ne najdem v besedah, da nisem (če nase prenesem) sposobna čutiti ali izkazovati ljubezni. Vsaj mislim no, da sem tako ljubeča oseba in da iz ljubezni naredim velika dejanja. Zaenkrat še nisem opazila, da bi kdo zaradi mene trpel. Sem pa že veliko ljudi toliko motivirala, da so dosegli ogromno v življenju - tako na osebnem področju, vizualnem, psihičnem, kariernim, v odnosih itd. . In nič težko mi ni povedat, da so oni ogromno dosegli in tudi da so bolj uspešni od mene. Se zavedam svojih napak in tudi kakšna pot vse me čaka da bom zadovoljna in dosegla svoje cilje. Tudi v opisu iz prvih postov se ne najdem v tem, da bi bila maščevalna in v sli po denarju (bolj želja po dosežkih). Tako da res ne vem. Moram pa povedat, da se tudi sama počutim zelo ponosno in srečno, ko moji bližnji napredujejo oz dosegajo vrhunske rezultate tudi zato, ker nam je skupaj uspelo. Se zavedam, da to ni popolnoma moja zasluga, vem pa da izključno njihova pa tudi ni.
Znake take osebnosti ima tudi moja babica (s katero sem odraščala). Ampak spet mislim, da velikega trpljenja ostalih zaradi tega ni bilo. Mene recimo je predvsem motil njen nadzor vsega in vseh in hude reakcije ob kritiki (zato ji je niti ne dajem več, se splača za mir :)). Pa visoka pričakovanja tudi zame itd...
Neke dokumentarce na Discoveryu sva tudi mi2 že gledala na to temo (tisto ko imajo lestvice najhujših zločincev, najhujših narcisov, najhujših morilcev itd. - ne vem naslova). Pa je moj dragi potem rekel, da sem jaz tudi narciska...  ???  :nevem:
Zgoraj sem še enkrat prebrala citirani odstavek - izbruhe jeze tudi jaz doživim, ampak ne mislim, da je v tem moja moč, temveč šibkost. Ne zdi se mi to dober način. Niti agresija - jo strogo obsojam, tako pri sebi kot pri drugih... Itd.

Kako bi vi to ocenili? V nekaterih opisih se najdem a hkrati v marsikaterem delu ne... Nisem še bila pri kakšnem zdravniku, da bi imela uradno diagnozo, tako da tole so zgolj laična ugibanja...
A si lahko delno narcisoiden  :sesmejem:?

Vsi smo malo narcisi..to je normalno..Ni človeka brez določenega (zdravega) narcizma...Moramo živeti zase in skrbeti zase..

Patološko postane ko postanejo tvoji bližnji le še tvoja senca, ki mora hraniti tvoje samopoveličevanje...In ko nimaš več nobenega občutka kako deluješ nanje...ne opaziš, da trpijo in ne zmoreš empatije..Ker je edina realnost, ki zate obstaja le realnost tvojega sveta, čustev in misli.....drugi so le tvoji podaljški..

aha ok. no tukaj se pa sploh nič ne najdem. me veseli.  :angelca:

No fajn..Jaz zase vem, da imam gotovo posledice očetovega narcizma in poškodbe v zvezi s tem..

Osnovo merilo, po katerem lahko sklepam,da to nisem je, da  lahko ob meni ljudje, tudi najbližji, živijo sami sebe, svojo lastno realnost...Tak princip sprejemanja drugih, takih kot so, sem razvil z leti in je proces dolgoletnega razvoja....in ozaveščanja..

Vidim, da se je o tej temi pisalo lansko leto.
Sem nova na forumu pa bi kar tukaj nadaljevala, brezveze da na novo nekaj odpiram.

Midva s partnerjem sva oba narca, sicer ne v isti obliki, pri njemu je intenzivnejša.

Oba se tega sicer zavedava do neke mere. Nastane pa problem ko se spreva. nikoli ne želi prevzeti odgovornosti za svoja dejanja, obsoja me, krivi, sklepa namesto mene, potem pa pravi da to jaz počnem. Meni se že meša, včasih se vprašam, kakšna je res resnica. Kdo ima prav. Non stop je treba delat z njim k v rokavičkah in to je zame noro utrujajoče. Ranjen je do nezavesti, pri vsakem napačnem vzgibu. In skos je treba pazit kaj rečeš, kako rečeš, kako imaš mimiko na obrazu. Drugač je lom.Grozno je.
Jaz nisem noben angel. Tudi sama znam preburno reagirat. Hitro sem užaljena, vendar za zelo kratek čas. (on je lahko tud 2dni). To si želim odpravit pa ne znam. Ne vem kako.

Kako shajati s takim partnerjem v konfliktih, ker kadar je vse ok je krasno.

Hvala

Mogoče ti kaj prav pride tole o narcistični osebnostni motnji pa da vidiš kok se kej najde(š/ta) noter:
http://www.viva.si/clanek.asp?id=4165

Hvala.
Mene predvsem zanima kako najboljše in najlažje funkcionirat z narcistom,
da bi blo čim manj konfliktov.
In kako pri sebi regulirat določena težka čutenja. Kako se to lahko naučiš.

s kognitivno vedenjsko terapijo... + da se čimbolj poučiš o tem...

http://www.mayoclinic.com/health/narcissistic-personality-disorder/DS00652/DSECTION=lifestyle-and-home-remedies

Kako to, da si želiš to? Morda veš kaj te vleče v to trpljenje?

Škoda, da te ne zanima kako se rešit, pozdravit, osvobodit tega, ne pa kako še naprej živeti s tem - kako se naučiti prenašati to trpinčenje,...
...verjetno ti to trpinčenje še vedno bolj paše, kot pa da te moti, pa zato po tako sprašuješ?

Tudi jaz menim, da z narcisom preprosto ne moreš živeti, to ni odnos  :ne:  :kiselnasmeh:

točno to me zanima, kako se osvobodit teh škodljivih vedenjskih vzorcev, razrešit sam sebe, nati sam sebe in hkrati čim manj prizadeti partnerja.

V mojem primeru je tako, da ne bi mogla nikakor rečt da se ne da živet z mojim partnerjem. Oba sva narca, ne v isti meri.  In oba se tega zavedava, razumeva. Težko je ko sva v konfliktu.
Zanima me ali se da kaj naredit v tej smeri, lahko narediš sam ali je obvezna terapija.

Bi bila fajn partnerska terapija, da se spoznavata vsak sebe in hkrati drug drugega.
Ker če se spreminjati začne le eden v paru hitro pride do konflikrtov, saj drugi ne sprejema nenadnega novega načina vedenja. Morda kaka "imago terapija"...

Prav tako vsako egoistično dejanje ali kolerična reakcija ali vera v svoj prav
še ni narcistična motnja. Lahko je samo čustvena nezrelost, nepoznavnaje sebe,
vzorci vedenja ki so bili funkcionlalni v primarni družini v partnerstvu pa niso več.

Prav tako kot vsaka tesnoba še ni motnja, je le del zdravega odziva telesa na ogrožujočo situacijo.
Tako tudi vsako dejanje neupoštevanja drugega še ni narcistična motnja.

Glede problemov v zvezi in psihoterapije - najboljše je da kot prvo vsak zase hodita vsak na svojo psihoterapijo in šele potem tudi kot par oz. to partnersko terapijo oz. svetovanje za pare.

Hvala, mislim da je to še edina smislna stvar.  Se zavedam, da je proces lahko izredno dolgotrajen,
kako torej v tem času shajati??? Kako se odzivati na nekoga, ki je narcis.Ali mu povedati kaj si misliš,
ali biti enostavno tiho skoz en uho not skoz druzga ven in ga pustiti da tera svoje, se pač enostavno naučiti ga preslišati.

glede na to, da zase tudi praviš, da je v tebi narcisizem, bi rekla, da tako, kot se zdi tebi sprejemljivo, kako se nekdo odzove nate...

Spreminjamo lahko le sebe - drugega ne moremo ...
Zato edino kar lahko počneš je delo na sebi, samospoznavanje ...
in posledično spreminjanje lastnih nefunkcionalnih vedenj.

Še vedno me zmoti to etiketiranje: "narcis"
Nekoga (tudi sebe) namreč poistovetiš s to oznako ...
v resnici pa gre samo za določena verjetno pre-egoistična vedenja v določenih situacijah ...

Kljub temu ni tako simpel. Če sem tih sem obtožena da sem užaljen, če povem nazaj kar mislim, je totalno nesprejemljivo. Z moje strani ni tako, tko da sem v precej slepi ulici..........

Zase bi res lahko tako rekla, kot praviš, zanj ne vem nisem strokovnjak, vendar iz literature sodeč je precej podobnosti. Ni lepo da sodim res je. Tudi to je ena od mojih napak, ki jih želim odpraviz, da prehitro sodim, ne da bi se prepričala. definitivno imam namen začeti delati na sebi, nimam namena nekoga spreminjati vem da v tem ni nobenega smisla, imam pa namen dati obema priložnost za razrešitve, če ne bo napredka, bom vedla da nima več smisla vztrajat v takem razmerju.
Ne mislim pa kar obupat in it, saj imam partnerja kljub temu zelo rada. Priložnost želim dati sebi in njemu, da dozoriva. Je pa težko, ker je čustveno veliko bolj ranjen kot jaz. In ne znam najti prave poti v komunikaciji iz svoje strani. Ne vem kako, na kakšen način bi se najlažje izogibala nesmiselnim konfliktom

Tole kar si napisala je že dober znak zrelosti.
Sposobnost videti situacijo širše, ne le skozi svoje oči. :oki:

Za vsak konflikt sta vedno potrebni vsaj 2 osebi.
Ena poda žogco, druga jo odbije ... psihloške igre se začnejo.
Zakaj igraš igro, zakaj vstrajaš v njej pa je nekaj v tebi ... kaj je to - pa spoznaš skozi proces psihoterapije ... postopno se zavemo svojih načinov razmišljanja, delovanja ...

Včasih je dovolj že samo naša sprememba dojemanja in vedenja....
(recimo da se ne počutimo takoj ogrožene ko kdo izrazi mnenje drugačno našemu..ni potrebno se takoj "branit"..)
Spet drugič je edini izhod prekinitev veze ... mi rastemo in uvidimo težave, partnerju pa je vse Ok in se ne bi spreminjal ...

Psihoterapija ja ... to je to ...

Pozdravček,

Že dolgo nisem ničesar napisala pa vendar se je dogajalo.

S partnerjem od aprila hodiva na terapijo, pa lahko rečem, da je le še hujše... konflikti so še hujši, vedno manj in manj razumevanja.

Živi popolnoma v svojem svetu. Za vse ima odgovor, za vsako stvar o kateri rečem, da čutim spremembo, da imam željo, da bi bilo več stika, nežnosti... kot je bilo včasih, mi odvrne da se tudi jaz ne trudim in da če ni njega ni ničesar, da on pa ne misli prosijačit. Če se ne podredim in če se ne strinjam z njim je vse narobe, vedno ima odgovor za vse. Jaz se resnično malo umikam, ker me preveč boli njegovo nespoštovanje in brezobzirnost, po drugi strani pa vidim, kako vse to zmore dajati drugim ljudem???

Sama pa postajam vedno hujša, bolj ko me boli, bolj se branim. Ko ne zmorem več, ga prosim, da neha ker je preveč, on me obtoži, da se izmikam, da kakšen manipulator sem. in kar ne neha, ne da se ga ustavit in v meni vse poka in prišlo je do faze ko sem popolnoma izgubila čustveni nadzor, se začela dreti nazaj z vsemi njegovimi izrečenimi besedami in ga tudi udarila. Kot da bi postala on, prav tako sem se počutila in na koncu je bil žrtev seveda on in grozna jaz. JA saj sem bila grozljiva, ampak...

Sram me je, kaj ta človek izvleče iz mene. In to oseba s katerim sem znala preživeti najlepše trenutke v svojem življenju.

Jaz sebe ne prepoznavam več. Od kje se ob  njem pojavlja v meni vsa ta agresija.

Nekako sem mu do sedaj tudi vse vrjela. Veliko studira o vseh teh stvareh in hodi tudi na individualno terapijo, tako da sem mu zaupala da želi napredovati, a do danes ni bilo še nobene bistvene spremembe,morda le za kratek čas potem pa je postajalo le še huje je vse skupaj???



 

Agresivnost, ki se sproža pri tebi je najverjetneje primarna agresija kot samoohranitveni nagon.
Je pa tako - to bodo potrdili tudi terapevti in psihologi - da je z narcistično osebnostno strukturo težko živeti (sam in ljudje okrog tebe)  in da tudi terapevti večkrat nimajo moči, da bi prodrli do bistva v človeku s to strukturo.

Mali princ preberi si knjigo Susane Forward, Moški, ki sovražijo ženske in ženske, ki jih ljubijo.
Opisuje točno takšne primere moških ... in tudi razloži pot iz tega začaranega kroga ...

Pri vsem skupaj niti ni pomembno ali ima ali nima diagnosticirano narcisistično osebnostno motnjo.
Dejstvo je, da njegovo vedenje uničevalno vpliva nate.

Njega ne boš spremenila niti z 100 terapijami, če on ne čuti, da ima težavo z samim seboj.
Spremeniš pa lahko sebe in to je prostor kjer delaj in raziskuj ... poglej na dogajanje širše, okrepi samopodobo in počasi se bo našla pot iz tega ...

Hvala,

sem si sposodila knjigo... zdi se mi super ampak spet zaznavam stvari, ki jih oba počneva,
res ne vem ali sva oba tako ista ali sem jaz začela delovati na njegov način.
Joj!!

Nobene teme še nisem zasledil o tej motnji, ki je v individualiziranem svetu vse bolj pogosta. Tudi sam trpim za njo saj če pogledamo simptome: se jaz najdem v prav vseh. Vseskozi sem o sebi prepričan da sem nekaj posebnega, da bom v življenju naredil nekaj kar ne zmore noben drug, če me kdo zavrne v čemerkoli doživi z moje strani brutalen obračun. Imam zelo majhno sposobnost empatije, praktično ničesar. Vse skozi imam željo biti občudovan in opažen...razmišljam kako bi izpadel car. Uživam če druge tlačim dol. Da ne govorim o bolesnem ljubosumju in paranoidnosti da mi ljudje skoz lažejo in kujejo zarote proti meni. Seveda vse to mi uničuje odnose z drugimi ljudmi. Stalne napačne predstave o sebi in o življenju pa me nenehno pehajo v nesrečo in posledično težave z izolacijo, osamljenostjo, motnjo hranjenja. Sploh si ne dovolim da mi recimo kaj ne bi uspelo... Zanima me če se še kdo drug spopada s podobno motjo in kako jo obvladuje. Večina tudi misli da ni ozdravljiva :(

Johnko, morda ti bo tole kaj v pomoč:

http://www.institutsatori.si/MOTNJE_OSEBpopravljena.pdf

Meja med zdravo samozavestjo in narcizmom je pogosto zelo zabrisana. Življenje s samozavestno osebo pa se močno razlikuje od živjenja z osebo, ki trpi za motnjo narcizma. Se z njo rodimo, nam je privzgojena? Kako spoznati otroka, ki je nagnjen k njej?
Sodobni čas to motnjo še krepi. Družabna omrežja, ki so odsev današnjega časa, pa še zlasti. Vse bolj se poraja prepričanje, da postajamo družba narcisov, kjer velja, da je lastni odsev v ogledalu najpomembnejši.

https://365.rtvslo.si/arhiv/tv-klinika-z-davidom-zupancicem/175217571