FORUM Nebojse.si

Se mi zdi, da je 5 let, kar mi je začelo bobneti v ušesu v vseh možnih tonih ... sčasoma sem se s tem sprijaznila, kaj pa človeku drugega preostane? Je pa za tinitus več razlogov, depresija je menda eden izmed njih.

http://www.viva.si/clanek.asp?id=1319

Ko sem začela z AD-ji, je jakost skokovito narasla, sedaj pa opažam, da se je precej umirila, so tudi dnevi, ko je zvonjenje skoraj nično, razen seveda, kadar sem v kakem stresnem dogodku, takrat se pa spet prebudi.

Torej, za tiste s temi težavami - s tinitusom se lahko živi, je pa na momente še vedno  >:( >:( >:( >:( >:(

menda vas je kar precej, ki imate tinitus - kako ga obvladujete? jaz ga spretno ignoriram, na momente pa še kdaj "živec poči"  :unsure:

Baje tko sem jaz slišal, da če ti v ušesih zvoni je lahko kriv tudi visok krvni tlak.  :-[

Na starem forumu obstoja nekaj tem o tej tezavi

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,7207.0.html

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,3554.0.html

mene pa vseeno zanima - je komu prenehalo piskat? meni zvoni v glavi sedaj že cca 7 let  :007: in je na momente prav  >:( .. grrrrrrrr

Ojej, ob temle sva se pa pred leti prav skregala s Kristy, ko sem ji predlagal, naj si omisli kak Ipod ali radiop s slušalkami, pa bo hitro mir...

Ampak očitno ni tako nedolžna reč.
Je primerljivo z glasnim nabijanjem srca pred spanjem?

hm... s čim bi bilo to primerljivo? sveder pri zobarju... gradbišče.... roj muh/čebel/os/čmrljev/kobilic..... šumenje TV ekrana, ko pride do motenj (ko iščeš TV postajo in poslušaš razna šubenja).... to je tak tanek, piskajoč kovinski glas, ki včasih seže v take višine , da preglasi ropotanje motorja... (in seveda preglasi TV, radio...) in zelo zelo zoprno.... da bi človek včasih kar z glavo ob steno butal....

Verjamem, da ni prijetno.
Ampak če ni neko zagatno kronično vnetje (morda visok pritisk?), je verjetno res, da je psihičnega izvora - te nesnage pa si se, Arwen, naučila pometati tako mojstrsko, da se prav nič ne bojim zate.

nak, pritisk naj ne bi bil, hrbtenica tudi ne, ostalih 5 miljonov telesnih dejavnikov tudi ne (vsaj tako pravita osebni zdravnik pa specialist), tako da je očitno res psiha + opažam, da se jeseni vedno stopnjuje, potem pa, ko se telo navadi na hlad, pa se umiri, čez pomlad/poletje pa skoraj zgine ... ma, saj v globalu sem se kar navadla s tem živet, a včasih bi pa tko  :zglavovzid: :zglavovzid: :zglavovzid: :poglavi: :poglavi: :poglavi: :019:... grrrrrrrrr

Ton,
omenil si nabijanje srca pred spanjem. To se meni zelo pogosto dogaja. Ali morda veš, kaj je to?
Kavo pijem samo zjutraj, alkota kak deci rdečega po kosilu, tako da ti povzročitelji odpadejo. Visokega tlaka tudi nimam.
Ribica

Ne, samo po izkušnjah se mi zdi, da so vse to eni taki neprijetni rahlo tesnobni 'prisluhi' - nekaj povsem vsakdanjega, kar pa človek z izterpretacijo spremeni v težavo. Mislim, da že zavedanje tega nekaj pomaga.
Jez sem iz tega naredil celo znanost (recimo spal sem na desno, da je bila srčna stran 'v zraku', pa ležal vznak, da nisem z uhljem 'lovil signalov' po blazini) - danes se temu lahko samo nakrohotam, takrat sem pa vsak večer umiral...
Rešitve so osebne, meni je, kot ves čas kvakam, pomagal tek v kombinaciji s pulz-metrom. Zdaj natanko vem, kako dela moje srce.

Ja, saj, verjetno je res pravi odgovor na večino težav telesna aktivnost in višja raven splošne kondicije. Prekleta lenoba je kriva za vse....
LP
Ribica

Ma (sicer smetiva 'slušno' temo) ni le to. Po mojem je ključna beseda samozavest. Ki sem jo jaz dobil s športom, Arwen z neko kakovostno inventuro, ti z ureditvijo življenja... In ti, Ribica, si v tem momentu pač bolj ranljiva - in ni čudno, da se nacepi kaj tovrstnega smetja.

Draga Arwen,
ko sem prebrala tvoj prispevek, sem se morala oglasiti. Meni skoraj nič več ne piska v ušesih. Kdaj pa kdaj se še ujamem, da poslušam zvoke v desnem ušesu ali pa mi res začne piskati (ko mi npr. zapre sluh in nekaj minut močno piska, potem pa neha). Samo sedaj se sploh ne sekiram več zaradi piskanja. Ko odmislim, piskanje spet potihne. Arwen, dobro veš, kako grozno je bilo, ko sem odkrila ta pisk. Lost je napisal link do moje teme v starem forumu. Dokler ni začel AD (Seroxat) delovati, sem mislila, da je konec življenja. Trenutno še jemljem AD-je (30 mg), mislim pa, da bova z zdravnikom ta teden začela zmanjševati dozo. Srčno upam, da jo bom odnesla s čim manj stranskimi učinki.
Ronja

lepo vedet, da bo mogoče kdaj nehalo... saj po krepkih 7 letih  :zglavovzid:   bi bil čas, se mi zdi (sem včeraj listala stare albume in sem ugotovila, da sem bila v Rabcu (kjer se je pisk začel) daljnega leta 2001 ....