FORUM Nebojse.si

Ejla,

od vseh mogočih lun daleč najslabše prenašam prav mlaje. svet se mi podira. popoldne je bilo še vse kul, potem sem proti večeru začutila najprej utrujenost, kar ni čudno glede na to, da sem bila na šihtu od 07:00 do 18:00, vendar pa se je temu pridružila pozneje še otožnost, ki se mi poglablja do globoke žalosti sedaj. misel me je vodila do tistih izredno žalostnih in bolečih občutij o tem, da se je nekje v preteklosti zalomilo in da sem nekatere ljudi neverjetno močno vzljubila, pa mi vsaj del tega ne samo da niso znali vrniti nazaj, ampak me niso želeli niti spoznati, niti verjeti, da sem v redu oseba. boli me tudi to, ko vem in čutim, da imam koga izredno močno rada, ta oseba pa me v osnovi ne ceni. več ljudi je, pa spet ne tako veliko, na katere spomin poraja v meni nek globok občutek žalosti in istočasno velike ranljivosti, ker jih ne znam nehati imeti rada, ker sem jih v preteklosti enostavno vzljubila in tega ne znam spremeniti, zato niti ne znam spremeniti tega, da se ne bi počutila tako prekleto ranljivo v odnosu do njih in ranjeno, ker mi vsaj del ljubezni niso nikdar znali vrniti. raje kot to so me, predvidevam, okarektizirali kot neko zlo, kot nekoga, ki v osnovi ni o.k., kot nekoga, ki blefira, pa tega ne počnem. še moj oče pravi in je rekel, ko je spoznal mojega fanta, da če kaj lahko od mene pričakuje, je to to, da bom 100% odkrita in da bo vedno vedel pri čem je.

sovražim molk, sovražim nezmožnost komuniciranja, sovražim to, da ne morem s pogovorom rešiti težav, sovražim to, ker ne znam brati samo slike in vedno potrebujem podnapise v besedah.


ne maram tega, da ne znam vedno prav izbrati, če sploh človek pri tem ima kakšno izbiro, komu zaupati in koga spustiti do sebe in ker ne morem izbirati vedno, koga želim in koga nočem več imeti rada. ne maram tega, da trpim kdaj zaradi ljudi, ki jim ni mar in tega, da tovrstnih zadev enostavno ne znam sama uravnavati. danes mi je težko, danes sem spet žalostna za popizdit, danes bi samo jokala, kot da je sama tema in žalost še na tem svetu. upam, da bo v naslednjih dneh bolje. žalostna sem ful, čeprav morda samo ta večer. pa saj je najbrž samo mlaj, ampak zakaj vsa ta drama v meni?!?


maja

http://www.youtube.com/watch?v=I-G8IfjPAII

men še kar ta komad pomaga. in eno ful lepo sliko sem našla, ki pa je nikakor ne znam forwarderad sem.

ne morem verjet, ampak enega posta nisem prejela v tej temi, pa res sem bila precej doupt. :(

takole je...nima smisla razlagat', ker se najbrž ne da razumet'. še sama sem rabila leta, da sem sprejela, da se nekatere zadeve v meni poglabljajo dlje. da ne morem mimo svojih lastnih čutenj in tega, da se na vsake kvatre (ob luni navadno) v meni zbudi vsa ta pretekla bolečina. to je moja prtljaga.

danes vem, kako bi morala ravnati. danes vem, da mi srce vse pove. danes vem, da sem ga neštetokrat polomila in da so stvari, ki jih ne morem popraviti in so stvari, ki jih moram enostavno sprejeti.danes vem, da mi je Gospod odprl novo okno, da imam priložnost za srečo. tudi jaz, čeprav sem se na momente že počutila prekleto.

poleg dejstev, ki jih danes bolje razumem in znam sprejemati, kot sem jih znala v preteklosti, je v mojem srcu zraslo še veliko novega. predvsem pa upanje in občutek, da imam tudi jaz prihodnost.

tudi jaz bom najbrž imela, in to kar dva, krasna otroka skupaj z mojim dragim. tega mi ni nihče povedal, ampak odkar poznam njega, je to zraslo v mojem srcu. tako močan občutek, da to bo.  velikokrat razmišljam o tem, kako bo to. tudi on si tega zelo, zelo želi in to vem. :)

in imam tisto, kar sem si želela: ob sebi človeka, ki je zares dober in plemenit, ki me spravi v smeh s svojimi neverjetnimi in nepričakovanimi izjavami in ki predvsem ni čisto nič pokvarjen. ima tako naiven in čist značaj. svoje muhe, seveda, tudi. ampak šele ob njem je v meni zraslo upanje, da bom tudi jaz živela. da nisem že vsega na temu svetu zavozila.

najblj od vsega se ne maram čutiti za karkoli krivo. ne rečem, da sem ravnala vedno prav, ampak zares mi ni bilo lahko; za vse sem bila sama od samega začetka. nikakor nisem mogla uspeti. sama že ne, nikakor, ne glede na to, kaj mi je reklo moje srce. pravzaprav mi sploh ni šlo tako slabo - zelo sem se trudila. ampak sem bila v tem pač sama. samo jaz.

zares nočem biti več žalostna. ob sebi imam človeka, ki mi prinaša ogromno veselja in zadovoljstva in zares bi ga rada osrečila. on je izbral mene in jaz izberem njega in skupaj z njim pišem najino knjigo življenja.

za preteklost je 100x prepozno.dolgo sploh nisem razumela, kaj sploh hoče od mene, kaj naj z vsem tem. samo človek sem. in ko sem Boga prosila, v času, ko sem umirala od obsesij, da mi to breme odvzame, ker ga ne zmorem, je to tudi storil.

in življenje je šlo naprej. preteklost je pustilo za sabo. jaz na momente čutim eno zares veliko žalostob izgubah in ob razočaranjih preteklega časa. ampak tak trenutek mine in sem spet vesela in lahko razveseljujem druge. pa oni mene seveda. bolj kot to, pa je čustvo radosti tisto, ki mi ostaja ne glede na vse. in živeti s polnim srcem ljubezni in polno glavo dobrih misli je izredno lepo. me pa razočara samozadostnost pri ljudeh, grandioznost in to, da so nekateri same sebi pomen in dovolj. tega glede na svojo naravo ne znam razumeti. res ne znam.

v prihodnjih dneh pa upam na tolažbo, tisto notranjo, da se srce končno spet pozdravi, ker me trenutno še kar malo prežema žalost. hecno, ampak na vsake kvatre me ujame v svoje okove. pa naj kdo reče, da je to zgolj in samo razpoloženjska motnja. kar naj reče, jaz mislim, da je še mnogo več kot samo to. veliko, veliko več kot samo to. to sem pravzaprav jaz. takšna pač sem in ne znam in nočem biti drugačna.

 :'(


 :pomezik:


maja

Ta pevec in njegovi komadi pa so mi adijo-pamet dobri:


http://www.youtube.com/watch?v=ono4fdjfka8&feature=player_embedded

 ;D evo pa sem že vesela. to je prednost bipolarnosti iz tega, ko je drama in se svet podira in globine žalosti nazaj na površjein v smeh  ;D :sesmejem: to je sreča, res. če že se poglablja, da imaš na dnu pa eno odskočno desko še navzgor.

maja

in končno je prišel na youtube naslednji komad:

http://www.youtube.com/watch?v=GS-n58L6slQ


 ;D

ta je pa tudi abnormalno lepa pesem :)

http://www.youtube.com/watch?v=kFPebe7Tgg0&feature=related


no, zdaj sem pa že veliko veliko boljše volje. :) upam, da ste tudi drugi uživali ob teh pesmih in da ste dobro.

maja

Pozdravljena Maja :rozicodam:!

Res je čas dopustov vendar to verjetno ni razlog, da nisi dobila nobenega odgovora na svoje pisanje. No zdaj dobiš enega  :), čeprav se mi zdi, da je tvoje pisanje neke vrste pogovor, ki ga imaš s svojo dušo in je težko kaj dodati. Lahko ti sicer rečem, da žalost poznam in da je v svoji biti včasih zelo lepa in prečiščujoča. Kadar traja predolgo pa....saj veš. Veseli me, da ti glasba dvigne razpoloženje. Želim ti mirno noč, lp

hvala ti nebesna.

pomislila sem, da se mi to zgodi in dogaja, kadar mi manjka počitka. takrat butne tudi iz podzavesti ven, očitno. jaz ne vem... mogoče je to včasih dobro, da se prečistiš, ampak danes sem nekaj pomembnega zamudila, ker sem se ubadala s tem. neki gospe sem obljubila, da jo peljem na grob in čisto pozbila, da imam še to. poleg tega sem bila izjemoma na šihtu do 18:00 zaradi potrjevanja itd. zadev, ki prej niso mogle it ven. ker enostavno ne podelamo vsega, kar imamo. ful mi je žal, da sem na tisto prej pozabla pa tako dober namen sem imela. čeprav sem rekla naj pokliče mojega fanta, če me ne bo, da mi on sporoči, ker zadnje čase res pozabljam tisto, kar imam poleg službenih obveznosti. nenako sem preobremenjena. moj dragi mi sicer pomaga ful ful zadnje čase sploh. ampak mislim, da mi fali prav sem in tja kaka ura spanja. to bo treba not prinest. sam je tko, da se on spočije dopoldne, kadar ponoči dela itd. ko jaz delam in je pol poln elana in ko bi šla jaz počivat je že ono: pejva športat, dejva to, dejva un....saj ful rada vse to počnem, ampak zmanjka me pa. pa tudi težko spim popoldne. in res rabim čas, da zaspim, kadar ga ni ob meni.

Majč, izkoristi vikend za počitek...ne moreš biti vedno v pogonu.
pozdrav :sonce:

Beti, hvala.

na to temo pa kot nalašč v grobeljskem župnijskem listu vzeto iz današnjega evangelija zgleda, evo:

"Tisti čas so se apostoli zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. Tedaj jim je rekel: "Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!" Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli in prišli tja pred njimi. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, kajti bili so kakor ovce, ki nimajo pastirja in jih je začel učiti mnogo stvari"
Mr 6,30-34

o.k., malo sem mimo udarila s primerjavo, ampak tale stavek, da se je treba spočiti je bil pa tako poudarjeno napisan, da mi je takoj padel v uč. :))) that's the point in kdorkoli mi je v zadnjem času svetoval, naj malo izprežem itd. je imel prav, ker bom zelo slabo produktivna v nasprotnem primeru.

No danes je moj dragi na šihtu cel dan, jaz pa imam kar nekaj zadev za pripraviti. Dopoldne sem preživela v družbi njegovih in potem še mojih, opravila dva ornk sprehoda, potem tudi pojedla, zdaj pa sem si res stopila en think active sensilab šumečo tableto in se mal useda dol. danes sem sama "doma", pri nama v bistvu (pravi moj dragi, naj temu rečem). v glavnem pri njem, kjer zdaj pravzaprav živim. in ju3 moj dragi pranuje rojstni dan, tko da bom danes spekla dvoje mufine, torto, pa pico pripravila in jo dala v skrinjo n narezke za obiske, ki mu pridejo kaj voščit. tko da dela je ful. dopoldne sem tudi malo pospravila, ampak samo toliko, da je kolikor toliko urejeno. na mizi ima ful lepo rožico iz cvetličarne, katere barva me je naravnost očarala - zdaj mi je všeč tista barva med rdečo in oranžno, nekoliko pastelna in hkrarti še vedno dovolj živa. in ta roža je natančno takšna. zraven pa sem mu že dala darilo s čestitko. no začetek naslednjega meseca pa mu moram pripraviti še piknik. in spet torto pa pecivo pa tko. žurka bo skratka. potem pa se začnem učit za strokovca. uff pestro je, treba se bo tudi vmes malo spočit, če bom želela vse speljati, ker v službi pa je itak tudi gore dela; sem bila v petek tam do 17:30. noro, ne res, noro.


No še ena misel mi je izredno všeč z današnjega  Grobeljskega zvon-a (joj kok ne maram besede zvon, ker me takoj spomni a delnice, ki so propadle in na to, kako folk v Cerkvi sklepa posle, ki sploh ne spadajo tja).
No všečna misel, ki je pisana pa zelo v Franščikovem duhu, katerega karizma me že leta navdušuje pa je naslednja:

Biti majhen...
Najprej moli. Moli, da bi znal
biti majhen, ves preprost
in do kraja iskren.
Da bi se takega majhnega
najprej vzljubil sam...
Potem se pa tak ves daj Njemu,
ki edini zna učinkovito zdraviti
naš napuh in samopoveličevanje.

Lojze Kozar

http://www.youtube.com/watch?v=ckH3V_xOCnQ

http://www.youtube.com/watch?v=gBEI1F22uqE&feature=related

ta tip ima pa res čist posebne pesmi, evo, še eno:

http://www.youtube.com/watch?v=-3VpTnQAxns&feature=related

http://www.youtube.com/watch?v=zS3MIWuMRhQ&feature=related


 :) ;D :pomezik:

še mal glasbe, pa chill out-a, potem pa na delo. držite pesti, da mi rata torta :D

maja

waw, tole je pa bila sprostitev sedaj. počutila sem se zelo utrujeno in se naposled kljub obveznostim in načrtom odločila, da napravim en avtogeni trening. naredila pa sem 3: za sprostitev in obvladovanje stresa, za boljšo koncentracijo in še za boljši spanec. vse s pomočjo zgoščenke. ta zadeva je res super. saj bo kar še spala, ampak ne bom, ker me čaka delo in ker bi rada spala ponoči.

ostanite v cvetju ;)

maja

Zakaj misel, da si bila sama? V bistvu smo vsi sami v sebi. Zdi pa se mi, da ni bilo tako mišljeno.

Iq, preveč brezpredmetnih vprašanj postavljaš. Ljudje ne pričakujejo, da boš ti igral za njih psihoterapevta, pričakujejo ali podporo ali informacije, ki jim bodo omogočale, da globlje premislijo o svoji težavi :)

Ob prvi objavi na tem forumu sem fasal nekaj podobnega. Pa kaj si ti neko božanstvo, da veš kaj je brezpredmetno in še več, da si upaš trditi kaj se jaz igram?
Dajte no prosim lepo! Dovolj je bilo teh otročarij! Vse, ki kaj podobnega še nameravajo pisati nagovarjam naj take reči za sebe držijo.
Tokrat mislim, da sem se izrazil na dovolj nežen način, da ne bom imel spet problemov z dostojnostjo.

Namen vprašanj je, da dobimo odgovor. Tvoja vprašanja so brezpredmetna, ker odgovor na njih ne prinaša nobenih koristnih informacij. Predvidevam, da se "igraš" psihoterapevta, ker očitno ne znaš postavljat pravih vprašanj, ki bi jih kvalificiran psihoterapevt znal.
Samo moje mnenje. :)

prosim ne kregajte se mi v tej temi, ko mene stisne pridem in pojamram, upam na kak komentar in da se bo komu dalo dat kak feedback, dejansko včasih rabim tudi oporo in tolažbo, ko mi je zares težko in sem tak človek, ki to poiščem. tako pač je, moje amplitude in intervali znotraj le teh ter paleta razpoloženj in čustev je zelo barvita. zelo intenzivno doživljam in občutim vse, kar se dogaja v mojem življenju in rabim povedat, ko tako pride, rabim da lahko dam ven. včasih ne gre drugače kot preko artikulacije ob tem, ko pišem in ko se scmeram. velikokrat pa se imam tudi zelo peszro zaradi tega, kar se mi dogaja. danes sem bila vsa vesela, da grem domov k mojemu fantu, s katerim smo proslavili njegov rojstni dan in sem bila kar malo hipomanična ko sem čakala na vlag. noro hecne asociacije sem imela. in ob tem sem se neverjetno zabavala. če bi ljdje za en moment doživeli brainstorming v moji glavi, jim zagotovo ne bi bilo dolgčas in bi bilo to za mnoge pravo doživetje. moj fant je ravno obraten. ima umirjen um, ampak včasih ustreli kako tako, da se ob asociacijah, ki mi jih pusti njegova nepričakovana izjava oba neznansko zabavava.

torta je uspela in vse drugo tudi.

zdaj pa se grem umit in se mu mal še posvetit pa naspat se, jutri je delovni dan.

Ne kregajte se. vse je ok. rabila sem dolga leta za to, da danes to znam, ampak virtualni komentarji me ne prizadanejo kot so me nekoč, ko sem bila še zelo mlada. nekako se odločil sama ali povedano kupim ali ne.  in predvsem kaj lahko s povedanim naredim.

si še kaj napišemo.

držite se.

maja

Maja, js mam podobno reč, sam, da se mi zdi, da je pr men manija bolj posledica dogodkov, kot pa kemije v glavi :o

x-boyposledica dogodkov, praviš... kaj to pomeni, da te dogodki silijo, da si stalno pod adrenalinom in da misli prekipevajo od tega al' kako? na tak način se pa lahko fino prekuriš. ne dovoli si tega v nedogled.

pi meni je tako, da je služba strašno resna stvar in da moraš biti dolgo zbran in ko sem se včeraj vračala domov sem bila vsa vesela, ker me je čakalo nekaj prijetnega, a hkrati vznemirjujočega. Starši in brat od mojega fanta, so mu prišli čestitat in že dan poprej sem se pripravljala na to, ko je moj dragi ves dan delal.

se je pa zgodilo, ko sem prišla domov točno to, kar se moji mami že celo življenje dogaja - norišnica, da razložim: v trenutku, ko se pričakuje goste in se je treba na to pripravit je moj oče, podobno kot pri meni fant se šel neko generalko po bajti in nek projekt. moj fant se je odločil za generalno čiščenje in je zvlekel sesalec, pa to ne samo tisto, da bomo pospravili na hitro, ampak generalko, razumeš, ki tirja ure dela. itak sem zgubla živce in ker je tudi on zelooooooooo vztrajen, sem se morama prav potruditi, da sem bila jaz bolj vztrajna. potem je še nekaj časa čistil krtačo od sesalca, ko sem ga sama spodbujala k temu, da pospravi to reč, da pripravi obleke, da mu jih zlikam, ki jih bo oblekel in da skidne prvo on pod tuš, za njim pa še jaz. Bogu hvala, da je bil narezek in pecivo pripravljen že večer poprej, ker ne bi prišla sicer na zeleno vejo, saj sem vso energijo pa čas porabila, da sem ga prvo prepričala, da opusti plane v zvazi s to generalko, potem pa še, da sva se pripravila sama. res enataka mini tragikomedijo, po kateri vidim, da tudi meni ne bo nikdar dolgčas. evo, isto je počel moj oče vse življenje, ko bi bilo najmanj treba je dobil tisti elan, češ danes bo pa opravljeno pomembno in veliko delo in to tko 30 minut, preden so ljudje prišli. če ne bi tako vztrajala, bi moj fant še rekel, počakte mal sam da dokončam in bil še vedno v umazani majici sredi generalnega čiščenja  :sesmejem: saj pravim, da dol padeš. pa ne da bi mela tolk nepospravljeno, je pa kar nekaj zadev v red za dat, to drži, ki pa tirjajo čas, ki si ga doslej še nisva uspela vzet, ker počneva ogromno drugih zadev še.toliko za popestritev, da povem, kaj se kaj dogaja. drugače je bilo pa včeraj fino.

iq tvoje pisanje pa me ni zmotilo. zakaj sama: to, kar sem napisala je bilo vezano na pretekle dogodke in moje čustveno življenje. mislim, da kadar sem zelo utrujena in me zgrabi nek občutek nemoči zaradi fizičnega občutka utrujenosti, pred sabo pa imam izzive, ki jim nisem kos ker bi se najprej rabila spočiti, podoživljam nek občutek nemoči, ki sem ga čutila v preteklosti povezano z nekimi dogodki in predvsem svojim lastnim čustvenim življenjem. ko nisem mogla tisti čas spremeniti svojega osebnega doživljanja in sem se zato počutila ujeto v neke zelo močne in intenzivne občutke v povezavi z ljudmi, ki so mi nekaj pomenili, pa tega nisem znala ne sprejeti, ne s tem živeti. načeloma je pri meni pogovor tisti, ki me osvobaja. zelo veliko mi pomeni, če lahko lastna neravnovesja v občutkih in razpoloženju ubesedim in če se lahko pogovorim, ko me kaj muči, jaz pa nisem imela prilike. tudi tega, kar se mi je takrat dogajalo ni nihče razumel, še najmanj pa jaz sama, spremeniti pa slednjega nisem in nisem znala. zares sem se mučila, medtem ko mi je vsa okolica, moji bližnji in domači, skušala dopovedati, da to ni nič. da je to, kar se mi dogaja zgolj kompenzacija za tisto, kar mi v privat' življenju manjka. in češ, da sem se zatekala v nekaj. sama pa ob spominu na to doživljanje in predvsem ob občutku nemoči, ko sem utrujena, podoživljam občutek nemoči ob tisti pretekli situaciji  in začutim ob tem globoko žalost. tisto, kar pa je tisti čas raslo v meni je bilo res hudge in močno, itd. enostavno nisem vedela, kaj z vsem tem počet, ker se bila v tem zelo sama, pa sem potem prosila Boga, da mi res vzame to breme. in Iq, ne bi rada razlagala za kaj točno je šlo. v te smislu e imel x-boy prav, ko je govoril o tem, zakaj ljudje pišemo, da damo ven, prejmemo oporo, razumevanje, itd. kolikor sem odprta in zelo brez težav govorim o zadevah, ki se mi dogajajo, imam tudi sama nek procent lastnega doživljanja pa zapakiran in pospravljen in tega zlepa ne delim z ljudmi oziroma delim s tistimi, ki so mi posebno dragi in posebno blizu in ki to razumejo in zadeva ni za na forum, sploh pa ne za kako divjo psihoanalizo in obravnavo. pa vem iq, da si želel samo razumeti, o čem govorim. ampak naj ostane zadeva zapakirana in moja še naprej, ker za tukaj in zdaj to sploh ni tako pomembno. in to je moje. ;)

imam pa eno zelo drago prijateljico, ki ima v nekaterih segmentih podobno zgodbo in s katero se o tem lahko pogovarja in me razume in tudi razume, kaj to pomeni in čemu je namenjeno. z njo se je pa o teh zadevah res super pogovarjat.

no to je to, zadeva je mimo zdajle in čas je, da se grem pripravit na službo. še prej pa pokličem mojega očeta, ki je tudi že vstal. dobro mi bodite.  ;)

Lp,

Maja

Taka mnenja v bodoče zadrži za sebe prosim. Upam, da si dovolj inteligenten, da veš zakaj.

Točno tako. In pri tem naj tudi ostane.
Vedno pa se bo našel kakšen, ki bo iskal "ozadja," "spletke," "pametovanja..." Menda samo zaradi tega, ker se trudim, da bi pisal v Slovenščini. Včasih je že to dovolj, da si označen za prepametnega. Bedarije in otročarije. Pa vsakič si rečem, da ne bom reagiral. Pa reagiram. Imam upanje, da bom imel MIR enega lepega dne. Vsaj pred večino paranoikov.

Pa ne si misliti, da se skozi razumevanje drugih ne da razumeti sebe. In, da če nekdo ne reče v vsakem postu:" DRŽI SE! BOLJE BO! JAZ VERJAMEM V TEBE IN RADI TE IMAMO!," še ni zločinec.

vidva pa nimata preveč v redu odnosa en z drugim. sta malo v začaranem krogu, imam občutek. pomoje, ko bosta nehala tok en drugega pedenat, pa ko začneta vsak pri sebi, bo bolje.

drugače je pa tako, da neke abnormalne mere strogosti res ne rabimo, ker je v življenju že itak tko, da za "vsako rit palica raste". ko podajamo kritiko na vedenje itd. drugih je pomembno, da poudarimo, da MI TAKO VIDIMO, da je to zgolj naš pogled, ker nismo nosilci splošne, ampak samo vsak svoje resnice in svojega pogleda, ki je produkt naših izkušenj, le te pa so omejene. enako lahko besede drugih prevajamo tako, da jih dojamemo kot pogled drugega in ne kot napad.

absolutno pa, jaz menim torej, smo tu zato, da si damo oporo.


tako jaz vidim.


torej, kako bomo razumljeni je velikokrat odvisno tudi od načina, kako kaj podamo.


začnimo pri sebi ;)

pa dovolj off topica. imam ravno malico, pa sem si dovolila pogledat sem, kaj se dogaja.

lp,

maja

Vse lepo in prav. Še vedno pa trdim, da ni lepo, če te drugi označuje za psihoterapevta in pametovalca kar tako, ker se mu to zdi in s tem da vsem vedeti, da nisem vreden branja.
Naj zadrži za sebe. Komu pa jaz pravim, da je nekaj oz. da ni nekaj? Nikomur. Vsaj dokler tisti mene ne začne označevati. Pa še takrat se izogibam temu in bolj skozi dano situacijo usekam po njem in ne kar z nekim bebavim označevanjem.

Iq, preveč se sekiraš, to je samo njegovo mnenje. njegov pogled in nič drugega kot to. ogledalo iz katerega lahko vzameš tisto, kar lahko uporabiš, ostalo pusti.

maja

Samo zdelo se mi je, da nisi postavljal vprašanj, da bi lahko kakorkoli koristil tistim, ki odgovarjajo na vprašanja. Lahko bi spraševal tudi zato, ker se stvar nekako veže na tebe in hočeš zvedeti več o sebi itd, kaj pa vem, bilo je samo subjektivno mnenje, vsakdo se lahko zmoti. Seveda pa lahko tudi jaz izrazim mnenje, hinavsko bi bilo, da meni očitaš, da te hočem utišat, medtem ko mi hkrati narekuješ, naj jaz raje zadržim komentarje zase.
Samo moje mnenje :)

Čovjek ne može da veruje.  ???

http://www.youtube.com/watch?v=bGgTM81W4So


malo en nor komad za preusmeritev pozornosti od prepirov. ;)

jaz bi rada, da smo vsi ok. bodimo ok, prav?  :pomezik:

maja

Da se še tule malo pohvalim: ravno sva se z mojim fantom vrnila iz zasavske sv. Gore, kamor sva šla z avto in avto pustila tam, vračala pa sva se s kolesi, ker bomo zgodaj zgodaj zjutraj šli peš romat na zasavsko sv. Goro. ;D celo pot do dol v klancu z biciklom sem radirala z bremzo, tko da je bo pomoje kmal konec, če bomo še šli v klanec tkole. strah me je klancov in izgube nadzora nad kolesom. šla sem pa le. no zgodaj zjutraj pa gremo romat. to bo moje prvo romanje oz. drugo. prvič sem šla na Frančiškovem taboru, točno, smo tudi hodili skoraj pol dneva z mladostniki konec osnovne šole. lahko si mislite, da je bilo treba te mlade pubertetnike poslušati jamrat celo pot. pa saj smo bli sami isti pri teh letih. ;D

ena pesmica, ki jo pričenjam razumevati počasi pa gre takole:

O romar moj, postoj z menoj,
pri meni ti gostuj nocoj.
Odpri srce, izlij gorje,
saj veš da čakam nate le.

Ljubiti, ljubiti ljudi sem učil,
ljubezen s križa vso sem izlil,
o romar pri meni ti se spočij,
ljubezni se mojega srca napij.

valda zadeva je katoliška, se vidi takoj iz besedila. ampak je res zares lepo na sv. Gori. tu je krasno že, na sv. Gori pri Gorici pa še toliko bolj, kjer so zgradili cerkev na podlagi videnja Marije iz strani pastirice Urške in njenega naročila seveda. Ma vsi ti sveti kraji so Božanski res, tko je mirno in lepo tam. pa naj bo na Kureščku ali na kateri od omenjenih sv. Gor.

maja

http://www.youtube.com/watch?v=ZuI61cTNbAk&feature=related


tale glasba pa ful ful ful relaxera in pomirja.

maja

http://www.youtube.com/watch?v=HqtwZWvXux8&feature=related

Danes to, kar se meni dogaja, ta občutek v srcu in to svoje breme zelo težko prenašam. ta občutek, da vem, kaj me še čaka,...čutim več zadev, tako zelo lepe kot zelo težke. za nekatere imam gotov občutek. za druge čutim odprtost in to, da še ne vem, kaj bo. ampak danes me boli srce za te dogodke, ki so tako žalostni, da veselih sploh ne morem začutiti. navadno sem težke misli odložila tako, da sem priklicala v misli tiste lepe zadeve, ki so še pred nami vsemi, zdajle pa ne morem ven iz žalosti nad tistim, kar je res hudo.  :'(


dnevno prihajam v stik in srečujem morje različnih stisk ljudi. za nekatere skušam narediti, kar lahko in jih občudujem, s čim vse se spopadajo. nedolgo nazaj sem v svojem srcu začutila tako lepe zadeve, pa tudi druge, ki pa so žalostne. zdajle ne znam biti pogumna, zdi se mi, da vsega tega sploh ne zmorem. niti tega občutka, s katerim moram živeti, bi človek mislil, da s tem pripravljena na vse, v resnici pa ta hip samo in izključno obtežena. danes bi se pgreznila vase in samo jokala. danes imam občutek, da sploh ne bom obvladala vsega, kar pride in kar življenje prinese. utonila bi v lastnih solzah, če bi vso to žalost spravljala na dan. ampak saj to je samo en hudo težek moment, ko imam vse to pred sabo in ko pojma nimam, kako sploh z vsem tem.

pa so spet to stvari, o katerih ne želim razpredati, a mi ne odleže. rada bi se preusmerila v kaj lepega, pa mi trenutno nekako ne gre. danes sem pač ful žalostna in ne znam se iz tega izkopat. danes je pretežko. evo phone mami v kranjsko goro.

maja


maja

Maja

Pa saj je tu ditu..... ne, hotel sem reči, saj je tu tudi Poni, ki bi te rad objel in...... Nevem kaj. Za začetek samo objel v tišini. Potem pa..... Je sploh kak potem?

Morda povabil na čokoladno torto. Meni ponavadi pomaga čokoladna torta..... Ah, blebetam neumnosti. Bolje da neham.


Poni

Poni, si me spravil v smeh s tem napisanim. moram povedati, da sem že bolje. pariško kremo od čokoladne torte sem danes jedla malo, ko sem prišla, pa ni pomagalo, tko da hrana tu ne zaleže.

je pa pogovor z mamo in malo njenega posluha, naredil svoje, potem sva govorile še o drugem, potem je prišel moj fant domov in zadeva je stekla. sem bila pa res zlo down. no da sporočim, da se že dvigam in da ni potrebno skrbeti.

držite se tudi ostali ;)

maja

Da malo obnovim znanje:

GREMO NAPREJ, KO JE ZOPET VETRA KEJ

Vse, kar (pre)težko je, enkrat mine,
vse, kar boli, počasi bledi,
popolnoma vsak dan se na novo začne
in vsako trpljenje enkrat umre.

Skozi bolečino zraste tisto, kar je vredno
in ostalo s teboj bo tu za vedno.
Vsaka izkušnja te spremeni,
vsak novi uspeh srce osvoji.

Vsaka žalost, ki je tu, nekoč bo prešla.
Vsaka ovira bo enkrat premagana.
Vsak nov korak bo bolj poln spoznanj,
vsak trenutek bližje ta novi je dan...

...ko lahko boš pretrgal vezi z izkušnjo, ko je bolelo,
začel spet na novo, bolj neobremenjeno.
videl stvari boš z drugačnimi očmi,
spoznal izkušnjo še s pozitivne plati.

Samo, da greš naprej, drugačen kot bil si prej.

Majč...zelo lepa pesmica...daje upanje in voljo... :clap: :rozicodam:

toja, te pesmi so pa tako stare že...sem jih pisala po različnih tematikah, ki so vrele iz mojega srca in pozneje tudi večkrat prebirala.mislim, da so ena redkih zadev, ki je ohranjala pri meni stik s tem, kar sem zares čutila. večino tega itak nisem hotela niti videti, še manj pa sprejeti in spoznati. danes mi je pa vseeno, ker mi je točno jasno vse in sprejmem to tako, kot je, pa tudi sprejemam to, da so šle nekatere zadeve svojo pot. in ker se ne borim proti vsemu temu, kar je močnejše od moje volje in samo verjamem, da je to pač tisto, kar se mi dogaja in dejansko je imelo in ima svoj smisel, s tem nimam več kaj dosti težav. o.k. je tko kot je.


maja