FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni, sem nova na forumu. Odkrila sem ga čisto po naključju. Želim si, da preberete moj prispevek in ocenite, ali sem res naredila vse, kar se tiče odnosa z mojim bratom.

Sama jih imam 19, brat skoraj 17. Od kar pomnim me brat ni maral. Že od malega se je znašal nad mano(telesno),vendar sta starša to opravičevala,da sem jaz starejša in da jih dobim zato,ker ga izzivam. Pa ga nisem izzivala. Ko sem komu omenila,da se on tako vede,kljub mojemu toplemu odnosu,je zamahnil z roko, češ to je le obdobje,ko bo večji,bosta prava prijatelja. Pa je šlo vse samo na slabše. V OŠ sva hodila skupaj(on 2 razreda nižje),a me ni niti pozdravil,se me ogibal in me gledal,ko da sem gnoj.Takrat sem bila malce okrogla in je med svoje sošolce raznesel,da sem bajsa, tako da se je skoraj celoten razred norčeval iz mene. Tudi,če sem ga povabila ven med svoje prijatelje,je žalil njih. Tudi v SŠ ni bilo nič boljše. Vpisal se je na enako SŠ kot jaz in stanje je isto kot v OŠ. Ko me sreča,se dela da me ne pozna (razen ko kaj potrebuje). Če me prosi za pomoč(snov v šoli), mu rade volje pomagam s svojimi zapiski in izkušnjami s profesorji,ga še vedno povabim na pijačo,v kino itd. Posojala sem mu tudi svoj mobitel,da je klical prijatelje(imam đabest,on pa mobi na kartico). Zadnje čase se je stanje nekoliko popravilo, priletelo je še nekaj žaljivk v smislu krava,***** itd, vendar jih ignoriram. Zadnjič pa sem ga jaz prosila za pomoč in je odklonil in sem čisto izgubila živce. Potem je začel vame metati stvari in je posegla mama. Vprašala ga je,zakaj meče stvari in odgovoril ji je,ker me ne more doseči,da bi me pretepel in ji kot primer dal lovca,ki mora uporabiti puško,da ustreli žival. Čisto sem na dnu. Mislila sem,da nama je šlo dobro. Sama menim,da sem storila dovolj. Poniževalno se mi je truditi za nek odnos,katerega oseba že od malega zavrača. Zaenkrat še živimo v skupnem gospodinjstvu,vendar bom takoj,ko bom imela možnost iti na svoje, prekinila stike z njim. Druge rešitve ne vidim, kot da enostavno zaključim in si rečem "brata sem imela,ampak je tega leta odšel". Pogovor ne pomaga,starši ne kažejo prav velikega zanimanja,da bi zadevi prišli do dna,na žaljivke mama sicer opozori,da naj me ne zmerja,ampak ostane pri opozorilu. Verjetno boste nekateri predlagali obisk terapevta.Če omenim se bo družina smejala,brat me bo zmerjal, jaz pa bom nesrečna.
Prosim za mnenje,naj še 3. oseba poda svoj pogled na mojo situacijo.
hvala

Sophie19  :rozicodam: pozdravljena med nami.

Saj niti ne vem, kaj naj ti svetujem. Očitno ima tvoj brat težave v odnosu do tebe...morda je ljubosumen in željan pozornosti?

Tvoj brat je čustveno še precej nezrel, če se na tak način, kot si ga opisala, "spopada" s tabo... Vendar samo on ve, zakaj tako reagira nate. Seveda bi ga morala starša že od začetka opozarjati oz. kaznovati za takšno obnašanje...sedaj ju verjetno sploh ne jemlje resno in dela pač po svoje.

Težko rečem, kaj storiti...razen tega, da se čimprej osamosvojiš in pričneš živeti svoje življenje. Do takrat pa se poizkušaj izogibati konfliktnim situacijam z bratom...pa tudi ne pokaži, da se ga bojiš oz. da te njegovo vedenje spravlja ob živce, kajti s tem mu daješ še večje veselje, da s tem nadaljuje.

Zadnjič sem na eni izredno zanimivi delavnici slišala tole: agresivni ljudje so v bistvu v sebi izredno šibki in prestrašeni. In verjetno je ravno tak tudi tvoj brat...a to je njegova odgovornost in s tem se bo moral spopasti sam.

Želim ti, da se ti uspe čimprej osamosvojiti, ter živeti tako, kot si želiš in si zaslužiš...torej brez poniževanja in prepirov.  :nehvala:

Stara indijanska modrost pravi takole: "Ko ugotoviš, da jahaš mrtvega konja, je najboljša strategija, da razjahaš."

Nehaj se trudit za odnos.

zanimivo...



predvidevam, da imaš v mislih terapije za brata, a dvomim, da bi bil on za to

Sophie19 ubistu je Slavka že veliko dobrega napisala...

Ampak se mi vseeno postavi vprašanje... Ali si se postavila za sebe? Sprašujem namreč zato, ker praviš, da si starejša in da je že dolgo tako.

Vsekakor je pozitivno to, da probaš z bratom ohranjati dober odnos ne glede nato kaj on počne tebi. To veliko pove o tebi in tvoji notranji lepoti... se pa realno postavi kok časa boš še zmogla s takim načinom sama pri sebi? Glede nato, da si pa že začela raziskovati v tej smeri, pa predvidevam, da ta odnos že konkretno negativno vpliva na tvoje življenje...

Kakor kol pogledaš... ko se zgodi nasilje. Pa naj bo to psihično ali pa fizično je vedno krivda na strani storilca! 
Torej vse kar lahko narediš je to, da se postaviš za sebe, ko se bo kaj takega ponovilo... si starejša, si pametna, si očitno tudi že čustveno zrela... torej igraj igro in prevzemi vajeti v svoje roke... predvsem se pa ne boj :pomezik:
Vsekakor pa bo tvoj brat potreboval strokovno pomoč! Ker mu bo drugače, izjemno težko v življenju... kar pa pravijo: "kar seješ to žanješ"...

Srečno pa res postavi se za sebe... samo ti lahko to narediš :oki:

Možno je tudi, da je tvoj bratec psihopat. Daj še kaj več povej o njem. Kakšno družbo ima, kaj dela, če kaj sploh dela, je že kaj nemoralnega storil (poleg tega, da je metal reči v tebe in te tepel ter zmerjal)... Se mi zdi, da si še precej zaščitniška do njega. Nič ne želiš izdati bistvenega.

Jaz sem se brata pred 17 leti neznansko veselila in prav spomnim se,kako s ponosom sem mu prepustila svojo postelco. Verjetno sta za moj zaščitniški odnos kriva starša,saj sta vsakič,ko mi je bilo dovolj njegovega obnašanja,rekla da je on moj brat,da moram deliti z njim itd.
Kaj bi lahko povedala o njem? Marsikaj. Rad hodi v kino,druži se s prijatelji iz šole,večkrat se pri kom doma dobijo in igrajo igrice,igral je od košarke do nogometa...eto,to vem o njem,vendar so to lastnosti 12 letnega brata. O 17 letnem bratu ne vem nič. Ne vem,s kom se druži, kaj počne zunaj(ko odide,samo vstane,se stušira in gre. Če staršev ni doma,nikoli noče povedati kam in s kom gre),kar počne doma je računalnik,spanje,tv in nekaj učenja(temu primerne ocene). Ne vem,kaj ima rad,kaj si želi za rojstni dan,ker ob mojem vprašanju stremi v računalnik/tv in se dela,da ne obstajam.   
Brata se ne bojim, le razočarana sem nad njegovimi dejanji in nad starši. Mama njegovo obnašanje opravičuje s puberteto in je omenila,da sem bila jaz ista. Pa nisem bila. Z prav dobrim uspehom v gimnaziji,brez neupravičenih,vedno povedala kam in s kom gre ter za koliko časa,takšnega obnašanja ni nikoli priletelo iz mene,brez alkohola,kajenja,še loputala nisem z vrati. Verjamem,da puberteta ni neko zadeto stanje in se človek brez problema spomni,kaj je počel 2 leti nazaj.
Mami sem včeraj očitala vzgojo pa je le ostro zamrmrala,da naj se ne vtikam v njeno vzgojo. Malce težje je skoraj odraslemu osebku komandirati,če mu je bilo kot malemu bitju dovoljeno vse. NI bil nikoli kaznovan,vse mu je bilo na voljo,če se je znesel nad mano,mu je bilo upravičeno s tem,da sem ga izzivala ali pa si je izmislil,da sem ga sama tepla(tukaj si bistvo dodala Slavka). Večinoma se ravna po očetu(oče je pogosto metal stvari),tudi besede je pobral od njega in sovraštvo do nekaterih skupin ljudi(črni,kitajci,otroci,homoseksualci itd). Sovraži tudi ženske(ne vem,od koga naj bi to pobral) in jih označuje s kurbami,pičkami,babami(tako me je nekaj časa klical) in se norčuje iz vsega ženskega(menstruacija).
 Za moj rojstni dan,ko smo imeli doma kitajsko hrano, se je tako kot oče kremžil ob hrani,nazadnje je oče odšel iz kuhinje, brat pa kmalu za njim češ ,to je fuj,to je zastrupljeno itd. Večkrat se doma tudi skregamo zaradi njega,ker mi brat uniči kakšne pomembne dokumente,ki jih imam pripete na oglasno desko,mi poje vso čokolado(celo tablico),ki si jo shranim,zamudim zjutraj v šolo,ker je on v kopalnici celo uro,moram zjutraj pred šolo vstajati zelo zgodaj,da se uredim,ker je potem on v kopalnici 1h itd. Človek že v študentskem domu težje deluje,če se vsaj osnovnih pravil ne drži,če se obnaša egoistično, kako šele doma. Težko je. Že zdavnaj bi ga tudi jaz ignorirala,a kaj ko se spotaknem ob njegove navade(kopalnica),uničene stvari,nenehne žalitve. Če bi prispevek prebrala mama, bi povedala,da pretiravam,da sem tudi jaz hudobna,da sem ista kot on,da samo izzivam,da imam velik gobec,da ničesar ne znam. Oče bi pristavil še,da sem nesposobna in da se delam ubogo.

uh sm se razpisala. Je bolj "zmešano",ker je butalo iz mene. Saj pravim,s tem odnosom in z njim se sploh ne bi ukvarjala,če ne bi bila oškodovana tudi jaz. Bi pač flegmatično zaključila odnos,le žal bi mi bilo slovenske(drugega porekla tako ne bi bilo,ker ga sovraži) žene,ker bi morala prenašati njegovo maltretiranje in najverjetneje tudi nasilje.

Občutek sem dobil, da nisi na pravem forumu. Kolikšno je pravzaprav tvoje duševno trpljenje zaradi situacije?

Sem se kar razpisala,ampak bom napisala še enkrat. Razočarana sem, obupana,počutim se ponižano,ker se trudim za odnos z nekom,ki mi je brat,občutim ljubosumje,ker se nekateri sorojenci razumejo,jaz pa imam nesrečo in toplega odnosa ni,jezna sem,ker me brat obklada z žaljivkami in mi včasih dela tudi škodo.
To je moje duševno trpljenje.
Če nisem na pravem forumu, ima višja sila še vedno možnost,da prispevek izbriše. Iz sebe sem izlila v pričakovanju,da situacijo oceni še 3 oseba. Ocena tako ne more biti 100% realna,ker bi morala za to sodelovati oba z bratom.

lp

Sophie19  :rozicodam: seveda si na pravem forumu in vso pravico imaš, da poveš o svojih občutkih....zagotovo nisi edina tukaj, ki trpi zaradi nerazumevanja znotraj družine.

Ko sem brala tvoj prejšnji prispevek, mi je postalo jasno, da v bistvu obnašanje tvojega brata ni "čudno", glede na to, da se tudi tvoj oče obnaša zelo podobno. Obnašanja se namreč naučimo iz naših zgledov in starši so naše prvo ogledalo. Tvojemu bratu je "normalno", da lahko druge ponižuje, se iz njih norčuje in dela, kar se mu pač zazdi...
Ker pa je tudi v obdobju pubertete, je to njegovo "uporništvo" še bolj izrazito. Kaj bo nastalo iz njega in kako bo živel, ni tvoja odgovornost...to prepusti njemu.

Čeprav si starejša, se iz tvojih besed čuti podrejanje in pasivnost. Tukaj moraš pa ti "zavihati rokave" in se odločiti, ali boš dovolila vse to žaljenje in posmehovanje ali pa boš postavila mejo, ter bratu dala vedeti, da nisi "igračka" za sproščanje njegovih frustracij.

Odgovorni smo namreč zgolj zase in svoje počutje!  :oki:

Imaš nesrečo ali nosiš tudi kaj odgovornosti za take odnose?

Pozdravljena Sophie,
rada bi bila razumevajoča in skušala razumeti tvojega bratam, ampak edino kar lahko iskreno napišem o vtisu, ki sem ga dobila, je, da je tvoj brat navaden bedak.
Čim bolj stran od njega, ne ukvarjaj se z njim in poskrbi, da ti lahko čim manj škoduje.

Kri je včasih še manj kot navadna voda. Čimprej od doma, pojdi na svoje in zadihaj. Brata pa na ledeno distanco, ta ni vreden niti besede brat.

Starši so pa tudi zaslepljeni, da mu dajejo potuho. V enih družinah je moški še vedno več vreden od ženske, moški potomec je car, ženska pa dekla. Ima tudi tvoj oče podcenjevalen odnos do žensk na splošno? Kako pa se obnašata moška do tvoje mame? Grozljivo, samo pojdi stran čimprej, magari v študentski dom, če lahko.

Iq, kaj si pa ti hotel povedat? :o ???

sophie,mislim,da si naredila vse in še več.več ne gre! (ker bo šlo v tvojo škodo)

če lahko,živi z bratom na distanci in takoj ko bo mogoče,se odseli,kot si že sama predlagala!upam,da imaš oz.boš kmalu imela to možnost,če si že omenila.

žalostno,da starši ne uvidijo težav in še bolj žalostno,da jih vidiš samo ti-vendar,uvidla si,sedaj pa delaj tako,da bo tebi življenje lepo/znosno.NE POZABI:ne glede na to, ali imaš preveč kg,ali ne,si izjemno prijazna punca in dober karatker,kar kaže na tvoj odnos do agresivnega brata in žal,slepih staršev. Ohrani to svojo dobroto v sebi,za ljudi,ki bodo to cenili; brat pa,ko bo dozorel,bosta lahko imela dobre odnose,dotlej ne,žal.Ali pa tudi ne.

Drži se.žuna

Zal mi je, da glede bratovega znasanja nimas doma nobenega zaledja pri starsih, ki delata razliked v vzgoji med vama. Starsa imata do tebe kot do vedno pridne deklice strozji odnos in tebi ni dovoljeno vse to, kar je bratu. Do brata kot do fanta pa imata popustljivi odnos. Tu vidim izvor  bratovega sovrastva do zensk in vseh sibkejsih : to je doma videl in tako je bil vzgajan, materino podrejanje njemu in ocetu, je razumel kot da so zenske manjvredne.  In tudi oce se kdaj grdo obnasa, brat pa ponavlja po tem vzoru. Ampak ti nimas s tem nic! Ne smes si ocitati niti pike kakrsnekoli odgovornosti za bratov odnos do sibkejsih! Mislim da si s prijaznostjo in vztrajanjem ze davno pohodila svoje dostojanstvo in da tvoje podrejanje nadaljevanemu bratovemu nasilju ni bilo potrebno! In da si bila in si še vedno toliko prizadeta in ponizana, da nehaj. In imas vso pravico do svojih negativnih obcutkov do brata. (ljubosumje pa lahko glede obnasanja ocitas predvsem njemu, ne sebi.)

Mislim da starsa nista nikoli bila v resnici za to, da bi se brat spremenil, njima je pomembno le, da brat ne maltretira njiju, vse dotlej pa ga popolnoma sprejemata takega kot je. Mati mu je takrat rekla le zaradi lepsega, naj ne mece vate stvari. Zato da bi se ti pomirila. Drugace pa ga izredno hvali takega kot je,  :o ces da je priden. Dokaz za to vidim v tem, da je mati ostro reagirala, ko si ji ocitala vzgojo. Ceprav v zvezi z bratom niti ona niti oce niti danes ne opravljata neke v taki situaciji pricakovane vzgojne vloge - se z bratom glede psihicnega nasilja ne usedeta in ne zahtevata normalnega odnosa, pa sama nisi smela rect nic cez brata kljub temu, da si vse zivljenje njegova zrtev in da te ima za ventil za slabo voljo in ker je jezen, ker si od njega sposobnejsa.

In tudi oce ni normalen zascitniski oce, ki ima najbolj rad svojo hcerko.  In tvoja mati je mocno navezana  na moske in na brata. Itn. Ne bos jih spremenila. Zaradi tega vsega sta oba starsa bratu z zagovarjanjem pomagata obdrzevati taksno vedenje, on jima je pomembnejsi. Zato se nehaj truditi za normalen odnos z njim in s starsi. Cimprej odidi k prijateljem!   :rozicodam:  Glej da te  namere ne bos pozabila in da bos tako ob prvi proiloznosti tudi storila in zivela s takimi, ki te bodo imeli radi!

Tema popucana off-topica. Če se želite zbadat in žalit, to počnite kje drugje. To je opozorilo.
Upam, da niste Sophie19 prestrašili s foruma in da bo še pisala v to temo.

Mogoče pa je mene kdo dovolj prestrašil? Kaj takega pa ni mogoče? Sicer pa jaz itak nimam duše. Pa izjemno nizek iq imam tudi.

Recimo grožnje tipa:" mi pa že vemo pa ti ne povemo..."
Kaj je na tem?
Sem že nasplošno nezaželen? Če je tako se bom pobral in bo mir.

offtopic: problem, IQ, je v tem, da z nickom IQ nima veze, al kaj si ze, igras na 'hard' tezavnostni stopnji. recimo poni spila na efortless in mu laufastonauro. moj nasvet tebi: izberi tezavnost k jo loh pulas of, haha me spominjas na bruce willisa v die hard 2 k ga posljejo v crnsko cetrt z 'i hate niggas' transparentom ;D

Niso me prestrašili  :) vsem ne moreš biti všeč,treba je tudi pokritizirat, od tebe je odvisno,če se boš s kritiko obremenjeval. Menim (in mislim,da imam prav),da na tem forumu,v tem kotičku lahko vsak izlije svoje težave.

Z bratom je zdaj(od kar sem tako popenila) nekoliko lažje. Kritizira še vedno,daje neumesne, vendar ignoriram. Je nekaj dni nazaj grdo govoril o ženskah,ko sem mu rekla,naj stopi do moje sošolke in prevzame dokumente,ker sem bila na drugem koncu Slovenije. Ga sošolka ni slišala pa tudi ,če bi ga, bi verjetno razumela. Tudi sama ima takšnega brata doma,če ne celo hujšega.  :o
Tudi s starši sem govorila,pa mislim,da sta nemočna. Mama mi je celo rekla,da ne ve,kaj naj naredi. Oče nikoli ni bil nespoštljiv do žensk( z mamo si delo delita, rožica ob prazniku, mamo preseneti z njeno naj tortico,jo kam pelje...., tudi ponosen je bil,ko sem dobila menstruacijo). Mogoče,da je v OŠ od koga dobil zgled za ta ravnanja. Ne vem.

Se pa res prisrčno zahvaljujem za vaše nasvete,mnenja.  :rozicodam:

p.s. Naj omenim še to. Smo včeraj na skypu udarili debato na temo bratov in ugotovila sem,da sem bolj občutljiva. Nekatere so bolj flegme in so zamahnile z roko češ,ko sem doma, bom ignorirala njegovo obnašanje,se do njega obnašala kot do znanca in tako,da bo življenje za silo steklo,zunaj doma pa z njim kontakta nočem imeti.  :zvizgam:

Sophie, to preprosto ni res, kar pravis, da od oceta brat ni dobil nic slabega zgleda. Ampak ti si hcerka in vsaka hci ima v gene vsajeno, da pri ocetu tisto 'ta narobe' opravicuje in utisa tako, da na prvo mesto postavlja tisto dobro, saj je vezanost na oceta vecja kot na mamo. Ti  nisi drugacna in govoris o spostovanju druzbenih norm, ki da naj bi pretehtale nad obcasnim ocetovim razgrajanjem oz. zanikale neg. predznak takega pocetja. Kdo pa je potem razgrajal, zmerjal in metal stvari okoli sebe, ce ne oce? Mama ni bila, ti nisi bila. Oce  v jezi tudi mece stvari in marsikaj izrece. Niso samo slabi zivci, ampak je lahko ustrahovanje, pa da se ga mati boji, da ne bo ponorel. Kje bi drugace brat dobil zgled vate metati stvari. Na ta nacin lahko vse dosezes, ce se razjezis in je vse po tvoje, preprosto izkoristis moc mocnejsega! Ocetove rozice pa pomenijo samo dobro vzgojenost in spostovanje druzbenih norm,  cesar se  bo scasoma navzel tudi brat, drgace nasilen do tebe, zato bos stalno bolj verjela, da "saj njegov odnos ni tako hud" ali "saj drugace je pa dober" . In na koncu od takih sporocil dobila cisto sprane mozgane "taksni so pac moski, njim je vse dovoljeno, oni so glavni na svetu, lahko delajo kar hocejo, glavno da so vsake toliko obcasno tudi dobri.."  In še sama nase bos pozabila,  kaj TI prestajas - z leti pa ti zna ven  pritolčt v obliki panike ali depresije. Zato se raje nase opri in ostani v stiku s svojimi obcutki, da si res prizadeta in ponizana in da imas za kaj biti in da si zasluzis normalno okolje, kjer vsak vsakega spostuje in da se za naklonjenost zanicljivcev tebi ni treba truditi z nobenim podrejanjem, da in treba  dopuscati, da te kdo  ponizuje, ce bi naj od takega dobila nekaj dobrega. 

In da se vrnem k ocetu : kje pa je bil ocetov vpliv pri vzgoji brata in sprotnem resevanju stvari, kadar je bil brat nasilen? Rekal sta ti starsa, da izzivas.

To je zelo dober pristop! Jebi ga, ne moreš se z vsemi ljudmi dobro razumeti. Spremeniti druge je pa sploh "mission impossible". Če so ti drugi samo neki znanci, s katerimi imaš par ur interakcije na teden, je to razmeroma enostavno sprejeti. Ko pa gre za sorodnike, s katerimi skupaj živiš, je pa to žal bistveno težje. Ampak princip je isti ...

morš bit pazljiva,ker skype (net) je zakrita zadeva vsakega posameznika,in lahko nehote se vsak hvali kako dobro zdrži v težki situaciji, pa kako ni tako hard, ipd.; me zanima, kako bi se s prijatelji v živo o tem pogovorili - verjetno bi bilo drugače in ne bi prišla do zaključka, da si ti (pre)občutljiva; koneckoncu na nasilje, in še to v domačem okolju, moramo biti občutljivi! meni osebno se vedno zdi grozno,da se otroci,bratje,sestre,med sabo ne rezumejo, tepejo ipd.Vendar,to ni tvoja stvar-to je stvar vzgoje tvojih staršev; ker si se znašla v takšnem položaju,še vedno mislim,da je dobro, da se odstraniš iz neg.okolja,nasilja in tolerance do nasilnosti ter izkoriščanja. ČE ... imaš to možnost!!!! če ne,pa z bratom bolj na distanci.... vem pa,da je ful težko! lpžuna

Nobena družina ni popolna in niti posamezne osebe v njej. Jaz te čisto razumem in vem da ni fajn kar se dogaja. Iz izkušenj. Sicer v milejši obliki pa vendar. Te razumem. Kaj da nardiš nevem. Jaz se doma še vedno trudim uspostavit nek odnos in jih imam neizmerno rada. Pa vendar, neglede na to kako se jaz spremenim ali spremenim odnos do njih, oni se do sedaj še niso. Se kdaj bodo? Nevem. Na to nimam odgovora. Vem, da je zelo težko, pa vendar ignoranca je v tem primeru še najboljša rešitev. Ko spremeniš obnašanje do drugih. Zdej so te navajeni tako kot si. Če probaš na drugačen način bo to za njih nekaj novega. Ko začneš malo bolj gledat nase in se ne tolko trudit okoli njih, še posebej do brata. Druge ni. Vem, da je to težko narest, pa vendar,probat ni greh... mogoče pa se odnos kdaj spremeni. Moogoče ko boste starejši? Samo v tem trenutku tega nihče ne more vedet,... Največ narediš, če najprej poskrbiš zase.  :rozicodam:
Samo ne se pustit, čim manj sekiranja pa bo. Boš vidla, bo bolše in vse se bo uredilo kot se mora :)

Samo, kako gre to dvoje skupaj v dani situaciji in v danem problemu bratovega zaljenja, grozenj in  ozmerjanja ipd?  Ce se zelis zase borit se moras zasekirat in ujezit, torej, v vsakem problemu ne gre brez izgube zivcev, prisiljena se bo skregat za ohranitev svojega dostojanstva, kar pomeni, da bo hkrati sama obenem trpela ; ce se ne bo pustila, se bo sekirala in trpela kot doslej ali bolj...

martinca...da naj se ne pusti tem negativnim vrtincem, ki jo spremljajo v življenju in za katerimi strmi in se trudi  brez uspeha (torej izboljšat odnos do brata).  Treba naredit drugačen pristop (enega sem že omenila zgoraj) in ta začaran krog počasi prekinit.

Punca spremeni odnos do brata, s tem da spremeniš sebe. Postavi sebe na prvo mesto in ga pusti naj dela kar hoče. Žal tako je. Z glavo skozi zid ne moremo. Kljub temu da ob vsem tem boli srce, pa vseeno... zaenkrat si naredila dovolj

Me nekaj časa ni bilo zaradi šole itd. Težka je borba zase. Sploh pa to,da se moraš ujeziti oz izgubiti živce. Ravno nekaj dni nazaj sem našla stare slike in povabila mamo,da jih pogledave. Je prišel še brat in smo gledali. Poskusila sem preslišati njegove komentarje o tem kako sem zalita,da bom kavč sesula,ker mislim,da je ignoranca še najboljša pa tudi ni se mi zdelo,da bi bila zalita. No ja,suhica nisem bila,malce okrogla. Potem sem našla sliko na kateri je bil brat majhen in mi je ušlo,da je bil takrat še normalen in me je počil v glavo. Ne vem no. Nisem kričala,samo solze so mi tečt začele,mama pa je rekla,da me ni fajn udaril. Sem ji pokazala,kje me je udaril in potem je znorel še oče da sem histerična,da me bodo iz službe vrgli ker takšne ne bo nihče prenašal.
 Brez veze vse skupaj naprej opisovati. Vidim,da vas je nekaj krivdo pripisalo očetu. Vem,se strinjam z vami. Nisem želela razkriti vseh podrobnosti na začetku,ker kdo ve,kdi vse bere ta forum. In kaj mi še ostane? Vsakodnevna borba za dostojanstvo? Psihično me bo uničilo.
Tukaj zaklučujem pisanje,ker bo lap topu šla baterija.

'Bolani' starsi, 'bolan' brat. Na zahodu nic novega, brat te sovrazi, tako je bil vzgojen.
Starsa sta v vsem na njegovi strani in obravnavata problem bratovega nasilja do tebe s popolno brezcutnostjo.

Še enkrat : Sophie19, to je tvoja druzina samo po krvi, sicer pa te nima rad nihce od njih.
Zdaj se takoj zaupaj prijateljcaam in prijateljem, kaj bi na tvojem mestu storili.
Ne jim rect 'nikomur ne povej' ! Zato ker je prav, da vejo, kaj prestajas! Zato da bodo drugi v casu razciscevanja resnice v casu najvecje oblatenosti s strani starsev in brata, vsaj oni na tvoji strani,  kot priče dogajanja. Lahko ti bodo  potrdili, ce slucajno dobis stockholmski sindrom (ko zrtev zagovarja sotrilca ali krivi sebe) , da si bila vedno ti tista, ki je bila tukaj zrtev in da niso brat in starsi zrtev tvoje "histerije", ki jo je bilo treba pri zdravniku zdraviti. Upam, da ne pride do tega, da bi potrebovala zdravstveno pomoc zarad posledic njihove izkazovane sovraznosti in da v depreisjo na pades!

Od danes naprej pa ne bodi vec zrtev in se skusaj osamosvojiti takoj, ce nisi z nicemer vezana na svoj dom, pogumno odidi zivet z ljudmi, ki te imajo radi, z vrstniki.  Cimbolj flegmaticno to doma prijavi, da se selis, kot da ni nic posebnega, dolzni so v casu solanja pomagati, zato upam, da bos naletela na posluh. Ne kazi jim vec resnicnih custev, saj je bil doslej vsak pogovor kot bob ob steno. Zato da cesa ne obrnejo proti tebi v tvojo skodo in da ti ne vzamejo poguma!

Sophie, na koncu sprasujes, kaj ti še ostane, ali vsakdonevna borba za dostojanstvo...
Jaz pravim, da nikar, ker je to izcrpavanje brez haska.
Vsak clovek si zasluzi dostojanstvo sam po sebi!
 
Osamosvoji se in naj oni zajebavajo en drugega, ne hodi jim delat domov reda, ne sciti ubogega izmed njih, tudi tebe ni nikdar nihce zascitil, pa cetudi se med seboj pozrejo! Razumes? Prisel bo cas, ko jim bo manjkal ventil, nad katerim bi se znasali in se ne bodo vec med sabo razumeli ; brat bo nezadovoljen in se bo znasal nad materjo ali obema, ona pa jokala in vila roke, oce bo marsikaj spregledoval, ga branil, ali mu prepovedal... Ampak bolani so, razumes, taksne odnose imajo.

In ko do tega pride, se TAKRAT, ce se bos res kdaj vracala domov,  za nobeno ceno kljub tvojemu socutju do sibkejsega nikoli in nikdar ne vtikaj vanje prevec! Ce se bos, ti bodo za tvojo pomoc nazaj na grd nacin vrnili. Namrec oni vedno skupaj potegnili, takrat, podobno kot skupaj druzijo sedaj . Hkrati pa bodo za vse njihove tezave, njihove odlocitve in razplet dogodka,  okrivili tebe, karkoli bos zraven rekla!!!

Samo to lahko od njih pricakujes : ponovno krivico. Zato bodi glede njih brezcutna. Na svojem kot samostojna oseba raje skrbi  zase, za svoje drage, za svojo sreco :rozicodam:

Ne delaj nepremišljenih potez. Doma ostani in potrpi. Končaj šolanje doma in potrpežljivo prejemaj pomoč od doma. Fino bi bilo, če bi se lahko odselila, vendar nikar z nekimi vzvišenimi ali flegmatičnimi frisi. Če se seliš imej dober razlog za to (recimo šolanje v drugem kraju). Potrpi. Dobre stvari pridejo k tistim, ki počakajo. Veliko ljudi si je zajebalo življenje, ker je bežalo od doma.

Ce bo sla, ji morajo prav tako omogocati solanje še naprej. Iq, zakaj po tvoje ne flegmaticno?? Ko je jokala, ji je oce ocital histericnost! Ker si Sophiue9 sam vprasal, kaj pa je ona storila za to, da bi ji bilo bolje, kaj ji torej predlagas, naj se pusti vsak teden nepricakovano tepst, ceprav jo je brat prvi ozmerjal  in da naj to potrpi? KkSEN CLOVEK SI SPLOH TI? Tebe pa bi pa res rada videla v zivo.

Jap .. treba je nabildat samozavest in postavit vse pametnjakoviče na pravo mesto. Nikakor pa ne tiho prenašat neumnosti naprej.

Liber, kako jih naj na pravo mesto postavi, ce se jim vse dopade samo tepež? Spostujejo le takega, ki udari. Sibkih pa ne,. Za besedo kaznujejo z udarci. Kaj še lahko naredi, razen da oddie?

Ogorcena sem nad tabo in presenecena, Iq nima nic s tem, da ste sploh taki na svetu, ki zrtvi nasilja svetujete, naj trpi nasilje. Ali res nimas niti malo socutja in cisto nic samokritiike, ali nic ne vidis sebe, kako dvojna merila imas? Samo poglej, kako sam  v tvojem zivljenju reagiras, pa ze v virtualenm svetu popenis le zato,  ker se ljudje v tvoji temi s  tabo niso v vsem  strinjali! NImas spostovanja in si  jih vse imenoval drekec pekec, žalil vsevprek in se hudoval zato, ker ti je nekdo pokazal en prst! Sebe ne vidis, zrtvi resnicnega nasilja pa svetujes trpljenje! Te res ni sram? Sophie19 je res oseba, ki zivi v hudem zanicevanju, ji vsakdnevno spodkopavajo samozavest in ji  sporocajo njeno manjvrednost, ki jo za njeno  vsakrsno upiranje takemu rednemu  psihicnemu nasilju vsa druzina ponovno kaznuje z izlocitvijo, žalitvami, agresivnim kricanjem in prepricevanjem, da je za bratovo nasilje kriva sama  in jo za vsak njen poskus resevanja njenega dostojanstva odrasel moski, njen brat, udari. Starsi pa jo ponovno ozmerjajo le zato, ker ji tecejo solze. Ker nima zaledja ne pomoci. Ti, Iq ki res nma nic s tem,  pa potegnes s storilci nasilja in ji pravis, naj to dovoli!!!  >:(

Iq, ali se bos spet potuhnil in si domisljal, da drugo mnenje ni pomembno kot ponavadi? 
Ce pa si nerazgledan, pa ti malo pomagam, tukaj, da se res motis, ce meni ne verjames, bos pac verjel zapisanim besedam v kazenskem zakoniku, samo da pravnik edino v, kam spada obcasno klofutanje in vsakodnevno zanicevanje s strani brata in starsev :

Ti, Sophie19, pa imas 19 let in si popolnoma svobodna, ne rabi te branit  CSD, lahko se tudi sama tako, da zazivis na lepsem.

To pa je zate, Iq :

KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE

Ogrožanje varnosti

135. člen
(1) Kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem
ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, se
kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Pregon se začne na predlog


KAZNIVA DEJANJA ZOPER ZAKONSKO ZVEZO, DRUŽINO IN OTROKE

Nasilje v družini

191. člen(1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga
pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo
z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega
prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje,
ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače
z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti
v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega
odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti


Nasilništvo

296. člen
(1) Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače
boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim
napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje
svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali
ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih
pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do
dveh let.

(2) Če dejanje iz prejšnjega odstavka storita dve ali več
oseb ali če je bilo hudo ponižanih več oseb ali če storilec drugega
lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom
do treh let

Samo mirno in polako. Nikomur še niso glave odsekali.  :)
Vztrajati je treba tam, kjer imaš največje možnosti, da si boš zgradil prihodnost, ki si jo zaslužiš. Odrezati se od družine (še posebej iz ponosa-beri napuha) te lahko spravi v še bolj ranljiv položaj.

Saj ne pravim DA MORA ostati. Osvetljujem samo še en vidik. Nihče od nas ni tam doma, da bi lahko vedel kaj je treba storiti.

Imam tri meter dolge muflonje roge na čelu, iz ust mi veje gnila sapa, oči pa se mi svetijo fluorescenčno zeleno.  :)

Vsakodnevno fizično in psihično maltretiranje in poniževanje nimajo nič z napuhom ali ponosom. In nič normalnega ni na tem, pa če ga milijonkrat izziva! Sophie, ti samo izkoristi vsako priliko, ki se ti ponuja, študentski dom je pa sploh majka. Dovolj si stara, da se LAHKO osamosvojiš, jih poznam veliko, ki so se. Sama tega nisem mogla naredit, ker mi je to preprečevala krivda, zato samo občudujem tiste, ki imajo jajca za to, čeprav v resnici sploh ni tak big deal. V preteklosti je bila to kar normalna starost za osamosvojitev, celo za družino (k čemur te pa seveda ne spodbujam, ker se moraš najprej naučit poskrbet zase). Povsem sposobna si živet sama in če doma resnično trpiš, se odseli čimprej, ker ni hujšega za človekovo duševno zdravje kot konstantno žareči stresorji.

Aja, ignoranca sicer boli ali vsaj špika, ker namerne žalitve cvetijo na odzivu, vendar je tudi pomembno, da se postaviš svojemu ustrahovalnemu bratu po robu, ko gre za pomembne stvari. Pa ključavnico na vrata, če se še ne moreš odselit!

PUNCA, SOPFHIE NE PRENAGLI SE S SELITVIJO!!!

MARTINCA, TI PA SE UMIRI!

ZAKONE VSAK POZNA, DEJANSKO STANJE ČLOVEKA KO SE IZSELI IN NIMA VEČ KAM, KER NI  PREJ DOBRO PREMISLIL, PA JE ČISTO DRUGA ZGODBA, KI LAHKO POSTANE ŠE SLABŠA OD PRVOTNEGA PROBLEMA!!!!

PAMET V ROKE, DELOMA ZAKONODAJO, PREDVSEM PA MODROST V RAVNANJU!!!!!

LP-ŽUNA

Me zanima, koliko vas je dejansko živelo v takšnem okolju, da ponavljate punci to, s čimer strašijo vse, ki doma prenašajo dolgotrajno nasilje v takšni ali drugačni obliki ... Ko je že tako težko se odločit za tak korak. Verjetno mislite, da dramatizira in opisano ni nič posebnega ... Na žalost slednje verjetno celo drži, vsekakor pa ni to nekaj, kar bi morala ali zmogla prenašati dolgo časa brez resnih posledic. Žuna, tiskane črke pomenijo vpitje v virtualnem svetu, pa na izi s klicaji, pač ni vljudno, milo rečeno.

velike črke pomenijo tudi opozorilo in ne prenagli ukrep - ko enkrat greš od doma, tudi ne veš,kakšni so lahko starši oz.njihov odziv mar ne?
Govorim samo,da se mora punca pravilno odločiti in ne samo na podlagi uporabnikov,ki so nasilni tukaj in buzerirajo enostransko rešitev.

Sophie,pravim samo,preveri vse možnosti in sankcije predno se odločiš za tak korak!
p.s. sem pa tudi sama rekla, da če je možen odhod od doma, da naj gre ...... vendar, preštudirano

Tako je. Samo ne delati gluposti v imenu ponosa. To je tudi moje sporočilo. Kaj pa se v resnici dogaja pa ve samo Sofija...ali pa še ona ne.
Brez panike. Se zgodi, da kdo umre zaradi maltretiranja ampak zaenkrat tu panika ni potrebna se mi zdi.

Statistike o samomorih kažejo drugačno sliko. Poleg tega obstajajo še druge resne posledice, ne samo smrt, npr. golo obstajanje brez vsakega pravega življenja in vrtenje v krogu med anksioznostjo in depresijo, če ne čim hujšim.

Dekle je povedalo popolnoma dovolj, da to upravičuje "nasilne" (  :A) ) reakcije uporabnikov. Odločiti se bo pa tako morala sama in prepričana sem, da so take odločitve redko nepremišljene.

Prepričan sem, da so take odločitve redko premišljene in se storijo v navalih besnila, maščevanja ali še česa hujšega. Vsega tistega k čemur podpihujejo nekateri v tej temi. Mirno kri.
Svetujem psihoterapijo. Čisto diplomatska rešitev.

Svetujem selitev iz sovražnega teritorija, čimprej. Seveda s premislekom in preudarno. To ne pomeni danes, ampak pomeni, da začneš razmišljati o tem vedno bolj in bolj in bolj...

Edine napade besa in besnila in mascevanja ima v tej hisi brat, oce in mati. Gre za zavestno odlocitev, ki je edini izhod. Psihoterapija bo preprecila bratovo nasilje?  ??? Malo morgen. Ce se bo naucila nazaj pametno odgovarjat, bo še bolj ozmerjana in jih še bolj fasala zaradi vsakega poskusa postavljanja zase in sele takrat bo ugotovila, kako zelo je sibka in brez pomoci. In ce ne odide, lahko resno dusevmno zboli, ker nihce ni izsel iz nasilnega okolja brez posledic.   

Dejstvo je,da mora punca prvo šolo končat,ker le tako se bo  lahko izselila in na svoje zaživela (magari s sobico v najemu ipd.)-brez šole nima kam razen h Kraljem ulice. Možnost, seveda če jo ima, je tudi selitev k sorodnikovm. Vse dotlej, dokler ni šole, pa ne serjite o selitvi takoj, ker ko bo takrat kaj narobe, ne vem če ji boste lahko spet dobro svetovali ali še bolje, prakso pomoči,kar pomeni,dejansko ukvarjati se še večjim problemom, in ne samo preko blablabla.

Sofie,obstajajo tudi druge rešitve,vprašaj raje kakšnega strokovnjaka (center za scoialno delo,psihologa,...)-ker tukaj svetutujejo večinoma uporabniki,ki so preveč v boleznih in manj v rešitvah,na žalost-zato pa takšne burne reakcije,brez pogleda še naokrog,ampak samo naravnost in dir, galop, v prepad?

in za the end:

STORILA SI VSE,KAR JE V TVOJI MOČI GLEDE BRATA;

poskušaj sedaj delati na sebi, da se rešiš neg.okolja,a to tako,da ne pristaneš še na slabšem (cesti,...); selitev k sorodnikom ALI dokončanje šole in popolna finančna ter osebnostna osamosvojitev!

Nikar pa za kcijami vrat na nos,da ne bo štrbunk! Jaz sem se že naučila iz lastnih dejanj,ko sem nepremišljeno vstopala v svet,ki se je sprva svetil,potem pa postajal čedalje bolj temen :036:

vse dobro ti želim in naj ti sije  :sonce: v tvoji duši in srčku, ter modrost v tebi!!!

Žuna, sama si mocno na zivcih bolna in na tabletah.  Toda lastno mnenje izposavljas kot edino pravilno, nase mnenje pa izpostavljas "mnenje uporabnikov, ki smo v bolezni."  ??? Ja kaj pa si potem ti?? Si zdrva in zato edina pametna glede svetovanja aham. Mislim da se zelo precenjujes, dosti prevec. A druge pa podcenjujes.  :mah: 

Zakaj pa so potem tuje izkusnje drugacne? Celo generacije moje babice in mlajse imajo take izkusnje, da ce je bilo doma nevzdrno ali so bile zrtve nasilja, se sploh ni rabil vmesat nihce, ljudje so si me med sabo pomagali. Je imela punca 17 ali 18 let, ali so ji doma branili hoditi v solo  ali so ji branili imeti fanta. Pa so prisle k sorodnikom, kjer je bilo vec prostora, prosit, ce smejo 1 ali 2 leti, do sluzbe, ziveti pri njih Konkretno, mama jo je preganjala . In je zlahta rekla, seveda. Brez tezav. Ko je sla cez 1 leto v prvo sluzbo, ji niti denarja niso jemali, ampak je zbirala denar 1 leto in potem s fantom zazivela skupaj sama v mestu.

Ti pa strasis osebo v stiski in ji svetujes  klepet pri storkovnjaku, za katerega 100% nima denarja, zaradi lazjega prenasnaja stiske jo bo poslal k pSihiatru po AD, da bi lazje zivela v v nevzdrznem okolju, NJEMU PA NATRESLA ŠE VEC DENARJA!  :sesmejem: Ja kje pa naj dobi 200  eur na mesec, da bi si placeval psihopterapije! Umakniti se je treba, tudi ta ji bo to svetoval. Vsako trpljenje je vendar nepotrebno! Ti pa jo strasis, kot da so  vsi ljudje nesamostojni bunkeljn, ki vedno rabijo varstvo in spremstvo!  Ce kdaj, zmore mlad clovek spremembe, kasneje je tezje, je poguma manj, lahko gre skupaj v skupini s prijatelji in ne bo tezav.
 

Včasih človek zmore prenesti trpljenje in še več, zmore se spremeniti prav v negativnem okolju. Jasno, da ne more, če ga prav vsako sekundo nekdo maltretira ali pa ga maltretira preko vseh mer, ki jih lahko prenese močno človeško bitje.
Vendar ne vemo kako močno je trpljenje in kako pogosto. Zato sem tudi jaz proti nekim brezglavim akcijam. Samo čimdlje stran in bo ipd... Če greš stran tudi zamudiš priložnost, da bi se kaj naučil doma. Recimo vzroke zakaj so starši taki kot so (in brat) in kako se pravzaprav vedejo in kako se jaz vedem do njih in zakaj. To so neprecenljiva znanja, ki jih  ne dobiš, če pobegneš. Seveda pa 100 ljudi 100 čudi. Nekaterim je odveč analiziranje drugih in sebe in pač naredijo drugače. Enostavno ne znajo drugače kot iti stran čimprej. Tudi to je dobro. Za nekatere.
Mi pa spet ne vemo kdo je kdo v tej temi. Zato je dobro osvetljevati vidike in ne zato, da se vsak dere po svoje.
Avtor teme pa morda sploh ne živi več... ;)

Res brezcutno in tudi brez smisla, pravis, da avtor te teme sploh morda ne zivi vec, a ji hkrati svetujes ostajati v trpljenju, ceprav je prav to razlog za to, ali zivi ali ne?

Ce te lahko vprasam, Iq nima ic s tem, kje pa ti zivis, ali lakho kaj poves, ali si sel iz omejujocega okolja prepoveid, al kaj si ze imel v otrostvu, bil si nekoc ztev, pravis, razen da si skoraj zmagal s psihoterapijo? Pa si doma ostal ali ne in s kom si odsel, sam ali v dvoje ali z vec ljudmi?

Hotel sem samo povedati, da se avtorica teme nič več ne oglasi.

Odgovori še na vprasanje, zakaj zdaj ignoriras. Kako si sam resil problem tvojega domnevnega nasilja in travm v tvoji prvi druzini : si se jim med dragim obiskovanjem psihoterapije pustil zajebavat dalje z ostajanjem kot tukaj svetujes? Ali pa so te travme izmisljene in se ti v celem zivljenju ni skrivil lasu, kaj sele nenehno vse zivljenje psihicno in fizicno trpincil kot trpincijo avorico teme??

Jaz sem trpinčil druge in oni so trpinčili mene. Razlika je samo v tem, da nisem jaz začel. Sem pa jaz končal. Na kraju trpinčenja seveda in ne na svojem.

.

Aha, zato torej gledas iz zornega kota mucitelja v prid njega - motene osebe, ki prva zacne.

No zdaj mi je marsikaj jasno...

Avtorica teme namrec ni prva zacela, pac pa vse zivljenje njen brat in starsi, ki so ga pri troincenju podpirali in ga še danes. Ti pa verjamem, da je bilo zelo tezko prtenehati : prenehal si edino tako, da si nehal vedno znova prvi zacenjati, edino logicno, (le da pri tebi vlada zanikanje.)

Tvoja psihoterapija je tudi nicna, ce so ti priznali, da je vracanje trpljenja, ki si ga domacim zadajal ti, njihovo trpincenje tebe, ne pa njihova normalna obramba.  >:(  Vse za denar in ker ti je bilo od drugih (pri psihoterapevtu)  zaradi ljubega miru priznano, da si ti kao bil zrtev, si s svojim zajebavanjem domacih koncno popustil, samo da je bilo po tvoje  :sesmejem:

Poznano, znacilno ..

Ti si res preveč feferonov v življenju pojedla.  :) Skuliraj se malo. Izgleda tako kot bi še tebe trpinčil poleg vseh nedolžnih ljudi, ki so umrli zaradi mene.

Odnos z mojim bratom je bil podoben kot tvoj. Skregala sva se v sekundi, tudi stepla. Jaz sem se nehal trudit in ga enostavno ignorilala. To je najbolj pomagalo. Ne sili v njega in ne probavaj za vsako ceno izboljšat odnos. Oba sta v norih letih, sploh on. Daj mu se kako leto ali dve, pa boš videla kaj se bo zgodilo.
Ne dopuščaj da te to bremeni. Uživaj v svojem življenju, te bo že mentalno dohitel. Vem da je težko, ker je to tvoja družina, ampak ne obupaj. Premlada si še da bi se obremenjevala s tem ali te ima tvoj brat rad ali uživa v tem da se dela norca s tebe. Uživaj in pozabi

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Se lahko rezis kolikor hoces, Sofie.

Mozno pa je, da lahko oseba v stiski , ki trpi nasilje, neha pisat na forum prav zarad nasih (beri vasih!) pripomb! Ki ste za nasilje brata in tudi starsev nad njo malodane okrivljali kar njo, ki je zrtev!  >:(   

Mene ni sram. Vas pa je lahko. Ki jo prepricujete, naj "malo#" potrpi. Pa se vas v celem zivljenju mogoce ni nihce fizicno niti dotaknil!

Vsaki mladostnici pripada to in zasluzi si to : normalno in srecno mladost in da je ljubljena od domacih in da ne trpi ponizevanja, izkoriscanja, dusevnega mucenja z ignoriranjem, zapostavljanja, materialnega ain drugega kaznovanja, medtem ko je sorojencu DANO VSE LE ZATO, KER JE MOSKI,  in kar je še tega. Pac pa da ima varno in ljubece domace druzinsko okolje, jasno?  :oki:

Sofi? Pa ja ne naša "frendica" iz preteklih časov?

Se opravičujem,da se nisem javila prej. Vzrokov je bilo več. Nisem imela računalnika,nisem bila doma pa tudi,ko sem dobila možnost priti na forum,enostavno nisem vedela,kaj naj več napišem. Kaj naj dodam.
Se zahvaljujem za vse nasvete in tolažbo.

Od kar sem tukaj nazadnje pisala,se ni doma spremenilo nič. Brat je enak,takšen kot je bil. Zdaj težje cenzurira kletvice in me je včasih že prav sram,če gremo kam skupaj,on pa tako naglas. No ja,škoda izgubljati besed. Preprosto mi je že škoda živcev in ga ignoriram. Rada bi videla,da bi me on s svojimi zlobnimi opazkami tudi,ampak zaenkrat mi še gre,da preslišim.

Nekateri ste predlagali,da se preprosto odselim. Naj povem,da nimam niti za vozniški izpit,delo iščem,a kaj ko je takšna kriza,da preprosto ni. Nekaj sem delala čez poletje,hvala bogu dobila plačano,a drugega dela enostavno ne morem dobiti.

To je iz moje strani vse,z veseljem se še javim,a mislim,da je škoda izgubljati besed o mojem bratu,o mojem očetu pa ne bi razpravljala na internetu. Nismo tako anonimni kot mislimo.

Lep pozdrav  :)

O Sophie19, wb.   8)   (v prejsnjem postu nisem mislila tebe, ampak drugo osebo) .
Mene samo zanima, zakaj pa brata še vedno jemljes v druzbo s seboj?  ???
Jaz ne bi z njim nikamor vec hotela, zakaj bi moral nek clovek imeti za svoj hudobni ventil ravno tebe.
Ne hodi z njim nikamor, ampak le sama s tvojimi prijatelji, ker on ni primeren za nobeno tvojo druzbo!

Poskrbi zase in tako naredi. Sicer lahko pades v t.i. sindrom priučene nemoči in da se tudi kasneje kdaj ne znas ubraniti. Ker je toliko stresa, tvoja psiha v nekaksni obrambi zmanjsa svojo odzivnost. Ignoriranje in preslisevanje zmerljivk je ravno nacin, ki vodi v to. Zaradi zmanjsane obcutljivosti za bratovo nasilje pa si se krati sposobna vedno manj ubraniti. S to manjso zmoznostjo obrambe pa se nasilje samo stopnjuje, torej, pride lahko do tvoje vecje ranljivosti. Pa tudi prihodnost : vsako tvoje goltanje njegovih ponizevanj pa zna v zivljenju kdaj iz tebe udarit v obliki dusevne bolezni. Tak da, navijam za to, da ga enostavno izlocis iz tvoje druzbe.

Se stinjam!!