FORUM Nebojse.si

Lp vsem sotrpinom
Imam vprasanje oz bi rada vedla ce se je kdo od vas soocal s takim problemom kot jaz.
Sem ze kar malo na tleh zaradi vsega.
Takole pri 17 letih se mi je prvic pojavila depresija,ki jo je spremljala mocna tesnoba. Psihiater mi je predpisal zoloft in v mesecu in pol so simptomi izginili. po letu jemanja sem z adji prekinila in vse do pred mesecem in pol so se pojavljali le kaksni slabi dnevi s tesnobnostjo. Nozdaj pri 22 pa se mi je ta huda tesnobnost ponovila poleg nje pa se panicni napadi. Vsako jutro se zbujam s strahom (mravlincenje po telesu ),to traja tja do 12h cez dan pa se se kdaj pa kdaj ponovi. zaradi tega strahu tudi ne grem nikamor brez mojih dveh starsev,razen na sprehod s psicko. Zoloft jemlem ze tocno en mesec in sicer prve 3 tedne 50mg,zdaj pa en tedn ze po 100mg. Opazam da bolje spim,da se mi je srcek mal bol umiril ( prej mi je non stop,podnevi in ponoci tolkel 100/uro-zdaj je za ene 20% bolse). Tesnoba,cmok v grlu in pa ta jutranji strah pred ne vem cem pa se niso se cisto nic izbolsali.
Mi lahko kdo kako svetuje*
*karmika*

Zdravo,

morda je kakšna podobnost pred tvojimi nerazumljivimi strahovi in tem, o čemer piše uoprabnica plesalka v temi http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,11195.0.html (http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,11195.0.html). Morda bi si vidve znale izmenjati kakšne koristne nasvete in tolažilne besede. Vsekakor je lepo vedeti, da so še drugi s težavami podobnimi tvojim.

Osebno sicer nimam izkušenj s takšnimi nepojasnjenimi strahovi, kot jih opisuješ ti. Imel sem neracionalne strahove pred prihodnostjo in si slikal črne scenarije, kaj vse gre lahko narobe. Ampak mislim, da to ni isto. AD-ji so v tem pogledu meni pomagali. Glede tesnobe ti morda lahko zdravnik kratkoročno predpiše še kaj za pomiritev.

Ne vem res ne razumem cesa me je tako strah:-( ni razloga,le vzrok tici nekje ampak ne vem. Si se tudi ti ubadal s panicnimi napadi?*

Ja, panični napad poznam. Pri meni je do njih prihajalo predvsem zaradi zelo nizke samopodobe, ko razmišljaš, da si nesposoben, da nimaš prihodnosti in da ne boš sposoben skrbeti za družino. Ko to tako premlevaš in obračaš predolgo po glavi, stvar uide iz nadzora in nastopi panika. Kot da se bo vsak čas zgodilo najhuje. Pa čeprav veš, da tvoji strahovi in negativne misli niso upravičeni oz. nimajo podlage, si ne moreš pomagati.
No pri teh paničnih napadih se mi zdi, da je v prvi vrsti potrebno dati skozi terapijo s pomirjevali, pod zdravniškim nadzorom seveda. Ker na udaru paničnih valov in nenehne ruminacije (t.j. premlevanja in ojačanja vedno istih negativnih misli) nimaš moči, da bi sam sebi rekel, zdaj pa dovolj.

Ne vem, koliko to sovpada s tvojimi strahovi oz. paničnimi napadi. Mogoče je v ozadju kaj skupnega.