FORUM Nebojse.si

Meni se včasih zgodi, še posebej, če sem utrujena, da postanem slabe volje in slabo voljo pestujem tako dolgo, da se na koncu pošteno razjočem. Potem mi odleže in normalno delam in funkcioniram naprej. Ali se še komu to dogaja?

Po eni strani mi je to zoprno, saj nočem jokati, po drugi pa mi res prav odleže.

marika

... imamo solzne mešičke, imamo solze, .. imamo vsa čustva, smo krvavi pod kožo... kaj je slabega pri tem,  če človek tu pa tam potoči solzo?

Hja tudi pri meni je utrujenost sprozitelj misli o nesposobnosti. Ker ce sem utrujen je tudi razpolozenje
temu primerno, najveckrat pomaga zamenjava misli oziroma REALNA MISEL. Ali si spal  ? Ja sem, torej nisi utrujeno ampak je to samo obcutek nemoci in po nekaj minutah zadeva mine. Ce pa sem utrujen pa spat.
V zacetku so bile tudi solze, sedaj pa so bolj izjema.

 

Zakaj pa ne jokat? S tem gre čustvena napretost iz telesa...
Sej prav začutiš "kako odleže"....


Tole pestovanje slabe volje pa se da tudi mal regulirat.
Ok si slabe volje, ampak ni treba to pestovat in negovat in bit sam sebi bogi dlje časa.
Ker pol se še slabše počutiš...in nad tabo so sami črni oblaki.
Takrat si je fajn privoščiti dozo gibanja, pozitivnosti in optimizma.
Pa slaba volja mine en, dva, tri...

Kako gre že ona...solze so biseri, bolečina jih rodi.
Ti se kar zjokaj, potem je pa toliko lažje, kajne? V tem ni nobenega sramu ali česa podobnega. Tisti ki ne jokajo, s tistimi je nekaj narobe!

Ja res je.
Držijo v sebi in si s tem nezavedno škodujejo....
Nihče ni vedno srečen...vsak se sreča z žalostjo..., razočaranjem....
In jOK je tako iskren...mene vedno gane ko vidim solze...predvsem zato ker vem,
da je oseba iskrena, odprta...se ne skriva za lažno masko trdnosti.

Marika sem istega mnenja kot moji predhodniki. S solzami ni nič narobe. V resnici mislim, da so v takem primeru celo dobrodošle, saj služijo kot nek ventil. Z njimi daš ven iz sebe bolečino.

Mogoče imaš prav. Jaz recimo nisem jokal od 17 leta (zadnjič, ko sem zvedel resnost diagnoze od strica). Enostavno ne morem, pa se lahko še tako prisilim. Največ kar se mi zgodi je, da dobim solzne oči, pa še to zelo redko.

Jaz pa niham med dvema ekstremoma, imam obdobja, ko jokam za RES vsako malenkost, tudi lepo (npr bidim lepo reklamo ali pa kakšno vsakdanjo lepo gesto in že :jok:) in ko ne morem nikakor jokati!! Pa bi rada, da bi dala malce iz sebe pa enostavno ne gre :'( najbolj sem vesela teh vmessnih obdobij, ko lahko jokam ampak ne za vsak ***!!!
Drugače pa je jok res sproščujoč, saj ko človek joka, se v možganih proizvaja nek hormon (se ne spomnim imena), ki je ubistvu naravno pomirjevalo!!  :jok: pa je veliko bolj zdrav kot pa kakšna tableta :oki:!!

Ja, malo bolj bi se morala razpisati.

Mene ni sram mojih solza in ker mi odleže, če jočem, to tudi počnem. Problem je, da se zjočem takrat, ko so navzoči otroci. To jih spravi v blazno negotovost (ker so še relativno majhni) in z velikim strahom me sprašujejo: "mami zakaj jočeš? mami zakaj si žalostna? ali se spet slabo počutiš"

Na srečo je parkrat vskočil mož in jih uredil, da sem šla lahko v spalnico in se tam v miru zjokala. Po kakšnih 10-20 minutah joka je bilo bolje, odleglo mi je in lahko sem normalno funkcionirala dalje.

marika

zna bit to za otroke res neprijetno ... sem bila sama večkrat na takem mestu (mama jokala) ... otrok se sprašuje kaj je narobe, to, da se umakneš v drugo sobo ni zanj nič drugače (vsaj zase vem, da mi ni bilo zaradi tega, ker je vedno šla jokat v spalnico, nič lažje) ... najbolje se je pogovorit, razloži ... je pa frka, če so otroci še tako majhni, da ne razumejo ... potem ne vem kaj bi se jim reklo (mogoče da kdo tu pameten predlog) ... v vsakem primeru pa ne ignorirat tega, pogovorite se, recite mu kaj, tišina in nekaj kar je tam in se o tem ne govori, ti ni jasno nič kaj se dogaja, zakaj, niiič ... to ubija! jaz se spomnim takih trenutkov še zdaj (tudi tistih, ko sem bila stara šele enih 5 let)

Marika - Ja jok pomaga da se sprosti bolečina v prsih kadar te tišči. Jaz včasih razmišljam kako bi lahko kakšno stvar izpeljala  pa me popade jok. To pomaga še posebno če imaš človeka ki ti nastavi ramo in te nič ne sprašuje kaj je narobe, saj se zaveda da je potem jok še močnejši. Nič ne maraj z jokom si olajšaš bolečino , to ni nič narobe. OLJA :rozicodam: :rozicodam:

Zdravo Jaz pa ne morem jokati tudi ,če bi hotel ne morem ,ko mi je mama pred 9 leti umrla se mi je vse skupaj v grlu ustavilo jokati pa nisem mogel . In tudi sedaj mi kdaj pride na jok samo resnično jokati pa res ne morem pa čeprav vem da bi mi jok precej pomagal pri očiščenju notranje bolečine ,ki jo občasno občutiš
Lep pozdrav Stenzi

Marika.. najbolje je, da najdeš neko otroško razlago zakaj jokaš. lahko priznaš, da si pač jokica, tako da se otročki ne bodo prestrašili.
mogoče je celo dobro, če v njihovi bližini pojokaš, tako bodo vedeli, da jim ni potrebno skrivati nobenih čustev.
ti pa malo tvoje solze zavidam. mislim sicer da z menoj ni nič posebnega narobe. tudi ne nosim maske pogumneža. samo jokat pa ne morem, tudi ko mi je zelo hudo.
edino, kadar sem res srečna takrat lahko kakšno solzo sreče spustim. to pa je tudi vse