FORUM Nebojse.si

Nekoliko s težavo, pa vendar z dobrimi občutki...

Pred pol ure mi je prijateljica povedala za tale forum in predlagala, da se pozanimam o kakšnih stvareh med ljudmi, ki imajo podobne težave kot ti. Torej, ker je to moj prvi post ne bom dolgotvezil ampak skušal preiti na bistvo in najdi ljudi, ki imajo podobne izkušnje.

Zasvojen sem z masturbiranjem in gledanjem pornografije. To počnem že dvajset let, vendar me je v zadnjih letih začelo dodobra načenjati. Pustil sem službo, živim pri sorodnikih, imam svoje stanovanje in s tem zasebnost, ki pa jo s pridom izkoriščam v zgoraj omenjene namene.

Prijatelje imam, vendar se čedalje manj srečujem z njimi, začel sem se tudi ne oglašati na telefon, kar sem še pred nekaj leti sovražil sam, skratka postajam nekdo, ki ga ne poznam več. Resne punce nisem imel že nekaj let, lahko bi rekel, da sem imel v zadnjih 5 letih spolne odnose približno 15x s 3 različnimi osebami. Ker imam 27 let vem, da je to veliko premalo in si želim. Vendar me  in te vsebine tako potegnejo vase, da včasih po cele ure sedim za računalnikom.

Imam tudi slabo samopodobo, na sebi vidim vse najslabše in nasploh nimam samozavesti pristopiti k puncam. Bojim se zavrnitve in kako bom izpadel. Vse premislim vnaprej in se ponavadi za korak približanja niti ne odločim.

Finančno sem na dnu, sorodniki me gledajo in nemočno opazujejo, jaz pa tukaj gnijem in ne vem kaj se bo še moglo zgoditi da me bo predramilo, ker sem opazil,da se sam ne znam brcniti v rit. Prosim, če mi odgovori kdo, ki ima podobne izkušnje. Hvala za vsak odgovor, vendar bi rad v kontakt prišel s tistimi, kateri imajo podobne težave oz. so si od tega celo opomogli.


p.s. k psihiatru hodim 1x na mesec, zdravil ne jemljem, vendar se mi zdi da mi tudi kaj dosti ne koristi. Hodim, ker pač mi je tip ok in se pogovoriva tako kot dva znanca. torej odnos pacient-zdravnik pri meni ne pride v poštev.

p.s.2. sem zelo sumničav in ne zaupam skoraj nikomur več, tako da odgovori v stilu "pojdi ven med ljudi", "ne zapiraj se vase" žal na mene ne naredijo nobenega vtisa. Samo povem vnaprej, da se ne bi kdo preveč trudil. Če že sam sebe ne dojemam, se sprašujem, kako me lahko potem sploh drugi..

Hvala za priložnost, sem rabil precej časa da sem tole skupaj spravil, ker imam občutek skoraj kot da bodo to predvajali na nacionalki..


lp,

J

Jim_C84  :rozicodam: pozdravljen na forumu.

Nimam sicer takih izkušenj, kot jih imaš ti, vendar ti bom kljub temu namenila nekaj besed v spodbudo. Kot si že sam ugotovil, nisi zadovoljen sam s sabo...postajaš nekdo "drug" in to ti ni všeč.

Torej tvoja obsedenost s pornografijo in samozadovoljevanjem je neke vrste "tolažba". Takrat si v drugem svetu, doživljaš prijetne občutke in ob tem pozabiš na svojo realnost, ki je vse prej, kot taka, kot si bi ti želel.


Torej je potrebno zavihati rokave in pričeti graditi pozitivno samopodobo. Se ukvarjaš s kakšnim športom? Če se ne, ti zelo priporočam, da se pričneš.  :oki: Šport namreč ugodno vpliva na telo in duha...s športom si pridobivaš kondicijo, počutiš se bolj "fit" in posledično tudi bolj privlačno.
Priporočam ti tudi, da si v knjižnici sposodiš kakšno knjigo na temo "samozavest", kot npr. Čar samozavesti
http://www.doria.si/knjigarna/q/artikel/679

ter Josef Kirschner; Umetnost egoizma: kako živeti srečno, ne da bi se ozirali na mnenja drugih



No, pa saj ti je že uspelo, da si se "brcnil v rit" s tem, ko si prišel na ta forum in si (med drugim tudi sam sebi) končno priznal, da imaš problem, ki ga ne zmoreš rešiti sam. Spremembe se ne zgodijo čez noč, temveč počasi....zato ne pričakuj, da bo tudi tvoja težava minila naenkrat....vendar z vztrajnostjo in željo ti bo zagotovo uspelo postati in ostati tak, kot si želiš.  :oki:


Hmmm...ne vem, če je tole ravno pravi pristop.  :unsure: Psihiater je vendarle zato, da ti pri tvoji težavi pomaga in to bi ti moral od njega tudi pričakovati. Druga stvar je pa pač ta, če mu ti sploh poveš kaj te muči in kaj se dogaja s tabo?  :kiselnasmeh:
Vsekakor ti je psihiater lahko v precejšnjo pomoč pri premagovanju tvojih težav, samo zaupati mu jih moraš.



Mi je poznano tole, ja  :kiselnasmeh: In, ko boš spemenil svoj odnos do sebe, bo tudi odnos drugih do tebe drugačen oz. ti boš ga boš drugače dojemal ... saj poznaš pregovor: Spremeni sebe in spremenil se bo svet.  :oki:



Hvala tebi za zaupanje...in mimogrede; sem gledala, pa ni bilo na TVS1 nič govora o tem  :pomezik:

se čist podpišem pod Slavko..

bi pa omenila samo to, iz tvojega zapisa zaznam željo po spremembi, urejenem življenju, po drugi strani pa zavračaš bilo kakšno drugo pomoč, ki bi te pa morda le brcnila v rit :kiselnasmeh:

Jim

dobrodošel med nami. Tudi sama nimam teh težav, sem pa sigurna, da nisi edini.

Moje mnenje je , da si na pravi poti že s tem, da si si priznal da imaš problem in da si nam ga bil pripravljen zaupati. Šele, ko se zavemo, da imamo težavo, jo lahko začnemo reševati.

Želim ti vse dobro

PS kaj pa če se enostavno odločiš, da tega NE BOŠ VEČ GLEDAL? KOT NPR NEKDO, KI KADI ( to je moja izkušnja), in potem res več ne vzameš cigareta. In verjemi mi, čez nekaj časa ti začne dim smrdeti :A)

marina, mogoče ni fino, da mu začne sex glih smrdeti :sesmejem:

marina, če bi bilo z zasvojenostjo tako lahko, da se samo odločiš, potem zasvojenosti sploh ne bi bilo. je pa nekaj drugega: odločiti se je treba, da sploh kaj hočeš spremeniti, in potem poiskati pomoč. Jim, si ti dosegel to točko? Ko si želiš in si pripravljen spremeniti to? Čeprav ti morda način ne bo všeč?

In tudi jaz nisem nič videla po tv. Po mojem ne bi spregledala :sesmejem:

Hvala vsem za odgovore, vidim da se kar dogaja tule. Nisem pričakoval takega odziva, sem mislil da to traja par dni da kdo prebere...

Rad bi dosegel predvsem tisti občutek, da je življenje kaj več kot samo sedenje pred računalnikom in tovrstno početje. Sem v življenju počel mnogo zanimivih stvari, ki nimajo veze s tem, vendar je bil to vedno moj ventil, beg, zatočišče. Predvsem pa bi rad tisti občutek, da sem vreden prave ženske, da se ne rabim skrivati in uživati v nasladi ob gledanju drugih, kar gledanje pornografije tudi pomoje je.

Res ne poznam še nikogar ki bi imel s tem probleme, zato morda, če kdo bere to in ima kak dober nasvet, ki je koristil tud njemu, pa noče pisati, naj mi pošlje zasebno sporočilo.

Hvala vsem.

http://www.intimatemedicine.si/zdravje-in-seks/ste-zasvojeni-s-pornografijo/

http://vizita.si/clanek/dusevnost/kdaj-je-gledanja-pornografije-prevec.html

Hm, kar se tiče samozadovoljevanja, je to popolnoma normalno...Res pa je, da pa lahko postane velik problem, če si od tega odvisen...morda bi si res poiskal pomoč v obliki psihoterapije.Škoda, ker zavračaš tako pomoč, ne bo ti škodovala, kvečjemu morda usmerila v drugačno razmišljanje, počasi...

Ja, pred računalnikom res ne boš spoznal prave bejbe in fajn bi bilo, da se res nekam premakneš, se prisiliš in mogoče kakšno spoznaš, da bi ti popestrila ljubezensko in sexualno življenje. Naučit se boš moral to narediti zase in začet uživat v realnem življenju.

Jim, tukaj imaš en super članek za razmišljanje: http://thelastpsychiatrist.com/2012/03/shame.html

Na začetku gre sicer za dekonstrukcijo enega filma o spolnem odvisniku (ki menda kmalu pride k nam, danes sem ravno laufal mimo reklame pred Tromostovjem), ampak se v drugi polovici obrne tudi na tvoj problem. Če se v zapisanem ne najdeš, povej, da bom videl, koliko mojster sploh razume problematiko.

Sicer pa po mojem nestrokovnem mnenju tebe daje depresija in ne toliko odvisnost od pornografije. Slednje je samo ... simptom.

Aja, pa še to, če smem vprašati - zaradi česa si pustil službo?

saj to sem mislila, muca maca- imeti je treba željo po spremembi :oki:

Po moje gre pri hipermasturbaciji za kombinacijo hormonskega in psihičnega ozadja. Vsekakor se lotiti reševanja ob pomoči psihiatra, mogoče pa tudi kakšen endokrinološki pregled ne bo odveč.

Vse odvisnosti imajo za skupno, da delujejo na isti center ugodja. Ne govorim na pamet, saj sem se imela priliko zdraviti prav na takšnem oddelku. Poljanski nasip 58.
Zdravijo se zraven odvisnosti od iger na srečo, od spolnih motenj, tablet (jaz sem imela to čast), alkohola, športa...se pravi res vse. Za tvoje potrebo bi morda koristila dr. Irena Rahne Otorepec. Poglej link: http://vizita.si/clanek/zdravniki/irena-rahne-otorepec-dr-med.html
Seveda je pa važno, da si res želiš spremeniti življenje.

Viš...tudi od športa si lahko odvisen.  :sesmejem:

btw...zdravila bi pomagala. Menda je med njimi tudi AD Wellbutrin, ki deluje na še neke specifične točke. Pomaga tudi pri odvisnosti od kajenja.

Hvala za vse odgovore, sem trenutno preveč zmeden da bi vsakemu po vrsti odgovarjal, nisem pričakoval toliko različnih mnenj. še vedno upam, da se mi javi kdo s podobnim problemom. Prebral sem članek in vidim veliko podobnosti. Film bom pogledal takoj ko ga najdem.

Včeraj ponoči me je prešinilo - kaj pa če povem sorodnikom, s katerimi živim, da sem odvisnež in vse kar spada zraven (depresija). Položim vse karte na mizo in potem vidim, kaj se bo zgodilo. Ker mene ravno ta občutek vznemirja, da  nihče ne ve da to počnem. Slabše kot je zdaj najbrž ne more biti. Če bodo enkrat vedeli vsi, mar ne bo to zgubilo smisel? težko reči, kakšne so že dejanske fiziološke spremembe v telesu. Po drugi strani pa za alkoholika tudi vedo vsi (odvisnost) pa to še ne pomeni da bo prenehal s tem. Bolj kot razmišljam o tem, bolj dobiva zadeva večje razsežnosti.

Najbrž ni odveč dejstvo, da sem to počel že kot 5-letni deček, ko sem odkril očetove revije in prišel v stik s tem in od takrat se moje življenje vrti okrog tega. Upam, da takih primerkov kot sem jaz res ni veliko, ker tako kot tisti igralec v filmu, na vsakem koraku vidim znake za spolnost. Celi filmi se dogajajo v moji glavi, fantazije, ko vidim privlačno žensko in tipke za stop enostavno ne najdem (kljub temu, da sem mislil da sem jo že, nekajkrat). Se pa počutim nepristojnega za resnični spolni akt ker imam občutek da je moj organ že toliko poškodovan zaradi nenehne (besne) uporabe, da bo enostavno zatajil. Kar se je že dogajalo.

Strokovnjakom enostavno ne zaupam dovolj. Žal sem tak človek, ki ve, da smo vsi samo ljudje in da če so oni prebrali kakšno knjigo ali 100 več kot jaz, še ne pomeni da me bodo razumeli. To je moj problem, občutek, da me nihče ne razume. Ker nihče ni doživljal podobnih stvari kot jaz, če mi nekdo izpostavi svoj problem bom v delčku sekunde dobil idejo in morda celo dobro rešitev. Po vojni so vsi lahko generali. Cenim vaš trud, vendar stvari enostavno ne morete vediti do potankosti, tudi težko je opisati vse stvari, jaz bi pa očitno rad prav to - da bi me nekdo razumel in vedel točno o čem govorim. Če ne obstaja, bo pač obisk tega foruma, zaman.

Ta trenutek čutim neizmeren sram in niti ne vem kako sem prišel do tega, da to bere nekaj deset ljudi v državi..


lp,

J

Jim, nikoli nihče ne bo mogle do potankosti razumeti in vedeti točno enako kot ti, ker nihče nima povsem enakih življenjskih izkušenj. Če pričakuješ to, moraš to vedeti. Enakega kot si ti NI. Vendar to ne pomeni, da te nekdo, ki nima identičnih izkušenj, ne more razumeti. Vsi si radi mislimo, kako smo nekaj posebnega. In smo, ja. Vendar smo si po eni strani tako podobni, da, če se potrudimo, lahko razumemo marsikoga, čeprav nismo "dali čez" enakega. Za strokovnjake to še bolj velja. Če pa ti že v štartu misliš, da ti ne morejo pomagati, ker nimajo identičnih izkušenj, potem, žal, čeprav bo to zvenelo grobo, nimaš kje iskati pomoči. Identičnih zgodb ni. So samo bolj ali manj podobne.
Tudi mi tu na forumu imamo vsak svojo zgodbo. Med njimi so podobnosti in razlike. Nihče nima točno take kot jaz, in jaz nimam enake nobeni drugi. Vendar to ne pomeni, da se ne razumemo, da si ne znamo svetovati, si pomagati, si biti v oporo.
Izbira, komu in koliko boš zaupal, pa je vedno samo tvoja.

Pravzaprav ne vem, kaj konstruktivnega lahko še kdo od nas napiše, ker boš očitno sprejel samo nasvet od nekoga z enakim problemom, ki ga je uspešno rešil. Tvoja težava verjetno ni tako redka (vsaj v blažjih oblikah), ampak pri tebi že predolgo traja in prepričan sem, da neke enostavne rešitve brez strokovne pomoči ne bo lahko najti. Očitno pa je, da ti uničuje življenje.
Kar pa se tiče tvojega sramovanja, pa naj te potolaži, da obstoj težav, ki jih imaš ti, ni nekaj novega. Kot je rekla MucaMaca ima vsak od nas tu gor specifične težave in ozadje za njimi, torej je vsak po svoje "unikaten" oz. "čuden" če tako hočeš.

Ima kdo izkušnje s kakšnim dobrim psihoterapevtom, ki je specializiran za področje tovrstnih težav?

Ti je že Alexx svetovala glede strokovne pomoči.

Irena Rahne - Otorepec, specialistka psihiatrije, ki se ukvarja z zdravljenjem težav na področju spolnosti, partnerskih problemov ter težavami na področju rabe, zlorabe in odvisnosti od legalnih drog – alkohola in psihotropnih zdravil.

Se morda prepoznaš v tem zapisu?

Kaj je spolna kompulzivnost in kako je strokovno definirana?

Strokovnjakom s področja seksologije se zdi izraz spolna kompulzivnost primernejši kot izraz spolna zasvojenost. Sicer pa pod spolno kompulzivnostjo pojmujemo spolno vedenje, ki ga oseba nima pod kontrolo. Pri posamezniku se izraža prek ponavljajočih se intenzivnih spolnih fantazij, masturbacije, tudi promiskuitetnih spolnih odnosov, zasvojenosti s pornografijo (tudi internetno) ali seksom po telefonu. Značilnost kompulzivnosti je, da ta spolna vedenja naraščajo po pogostnosti in intenzivnosti in se jim posameznik ne more upreti in s tem vedenjem prenehati. Poleg tega negativno vplivajo na osebno življenje, povzročajo psihične, družbene posledice, destruktivno vplivajo na partnerski odnos.


http://vizita.si/clanek/spolnost/prepoznajte-simptome-spolne-kompulzivnosti.html

Pozdravljen moja izkušnja je zelo podobna,tudi jaz sem zapadu u pornogrfske vsebine!Že kot otrok 11-12 let sem se samozadovoljeval in vedno več najprej z revijami nato tv vsebine pol pa sm odkriv da obstaja net. vsebin na pretek in gremo v akcijo včasih tud po 4-5 krat zapored da me je na koncu že bolelo a sm vstraju za tisti užitek ki se je sprošču v meni. Zadeva je zelo neprijetna in mi je veliko doprinesla k depresiji,sedaj se zdravim z psihoterapijo in antidepresivi. Počutil sem se povsem ničvreden,grd,grešen...Čustva ki prevladujejo pri depresiji. Mislim da je ključna pri vsem tem apstinenca potem pa počasno včsih boleče okrevanje. Predlagam ti da si poiščeš psihoterapevta in da skupaj z njim gresta skozi tvoja dogajanja. Lahko dobiš 1000 navetov a dokler sam ne predelaš nekaterih stvari ki lahko izvirajo celo iz zgodnjega otroštva in so v podzavesti pa nam "nagajajo" je teško priti do rezultatov,seveda je vsak nasvet dobrodošel in pogovori na forumu super da imamo to možnost samo se je treba v roke vzet.Abstinenca, psihoterapija, šport.Skoraj ni možno da rezultatov ni. ;D

Drži se srečno :oki:

Sem se odločil, da jutri obiščem svojega psihiatra in se pogovorim o opciji jemanja zdravil. Namreč pol leta nazaj mi je ena psihiatrinja predlagala zdravila, vendar jih nisem hotel jemati. Prvič sem jemal zdravila leta '06, vendar samo 3 tedne in ko sem se začel počutiti boljše, sem takoj nehal. Mislim, da bom sedaj zaupal stroki in šel v to, čeprav vem d ne bo lahko. Skušal sem na take in drugčane načine brez tega, vendar ni šlo. Doma sem povedal in so vsi (za moje pojme nenormalno) podporniški in mi stojijo ob strani.

Upam, da še spoznam, kakšno osebo tukaj, da si bova lahko delila izkušnje, morda tudi v živo.

Hvala vsem, ki vam ni vseeno. Tudi jaz upam, da bom nekoč lahko pomagal komu, če bo rabil mojo pomoč.

Bravo, kot vidiš tvoj obisk tukaj vseeno ni bil zaman. Verjetno se res ni bilo lahko zaupati domačim, ampak s tem ko si prebil led, si naredil prvi korak k aktivnemu reševanju problema.

Pri našem društvu DAM obstajajo skupine za samopomoč, morda pa se tam najdeš in vzpostaviš stik
ne samo z enim, temveč z večimi...skupine so zastonj... :oki:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,12.0.html

Malo si poglej, ker ne vem od kje si, potem pa kar pogumno... :rozicodam:

super, da si se tako odločil  :oki:, nekje moraš začeti, pa brez slabe vesti, bodi vedno optimist, vse se da rešiti, res pa je, da sta za korak naprej potrebna volja in želja  :rozicodam:

v tolažbo, tudi jim carrey je jemal antidepresive.. 5 let na prozacu  :onaposlusa: :)

kinto,

ne snemam zastonj celega Jim Carrey movie packa :)

Jutri je na vrsti Butec in Butec, moram še prej dohtarja vprašat če lahko to mešam s tableti!

Hvala vsem za podporo!

Jim  :oki: super, da si se odločil zaupati svoje težave tudi domačim, še bolj super pa je to, da boš obiskal psihiatra....vendar naj ne bo vajino srečanje "klepet dveh znancev", temveč mu zaupaj in povej kaj te v resnici teži in kakšne spremembe si želiš.



 ;D ... pridi nam potem povedat, mogoče ima še kdo takšno "kombinacijo"....  :pomezik:

se podpišem

pa pogumno naprej!

Drugi dan jemanja tablet, začel sem s polovičko in stanje je zaenkrat tako da čutim blago omotičnost, po domače bi reku da sem "matast", ampak lahko delam zunaj, pomagam domačim pri kakšnih opravilih, najbrž bo še par dni minilo, preden bodo začele prijemati.

A kdo ve, zavira uporaba tablet tudi potrebo po spolnosti, gledanju pornografije? Ne bi se branil,če bi blo temu tako. Pa še to, je kdo nezmožen voziti avto, odkar je na antidepresivih?


Hvala,

Jim

Opisuješ tipične začetne stranske učinke, ki sčasoma izzvenijo. Tako je tudi z zmanjšano sposobnostjo vožnje (raje ne vozi, če se ne počutiš 100 %!), pa tudi z željo po spolnosti in podobnim. Vse to (relativno kmalu) mine, odvisno od posameznika.

tale omotičnost so stranski učinki, ki znajo trajati tudi en mesec...ampak nič bat, bo minilo.ADji začnejo učinkovat v polni meri šele nekje po rednem enomesečnem jemanju in jih moraš tudi še naprej redno jemati, brez prekinitve, vsaj 8 mesecev oz. dokler ti tako ne svetuje psihiater.Kar se tiče spolnosti, nekaterim zavira željo, nekaterim pa ne  :kiselnasmeh: Predvsem si pa poleg jemanja ADja poišči še kakšno pomoč v obliki psihoterapije, to je super kombinacija za osebno rast!

Jim,
meni so tablete totalno zavrle spolnost sploh mi ne paše nič, pa imam postavno partnerko. No sedaj je ratal že problem saj že 2,5 meseca suša, kar pajo že moti mene pa tudi.
lp

Kaj če bi poskusila Coaxil. Je starejši AD, in se ga mora jemati 3x na dan. Dober je ker manj vpliva na spolnost in spanje in tudi ne na srce. Vprašajta psihiatra/psihiatrinjo. Več ne vem. Lahko pa kontaktirate našo admin na njen OS. Anchi. Za njo vem, da ga je jemala in zna več rečt.

Pozdravljeni, po nekaj tednih spet pisem. Zacel sem jemati Ecytaro, 3 tedne ni bilo nobenih stranskih ucinkov, pred 3 dnevi pa se je pojavila mocna vrtoglavica, vse je plesalo pred mano, nato pa se slabost in vceraj sem tudi mocno bruhal. Obvestil sem psihiatra in rekel je, da naj zaenkrat pocakam z jemanjem tablet, po potrebi bova te tudi nadomestila z drugimi.

Ima se kdo podobne izkusnje s stranskimi ucinki ki so se zaceli sele po nekaj tednih?  Hvala vsem za odgovore.

Lp

Živjo Niko, ne mislim trdit, da nimaš motnje, ki jo opisuješ, mi je pa par stvari padlo v oči na tvoji objavi. Torej tale citirani del, ki meni zveni kot popolnoma normalno obnašanje pubertetnika(btw pri starosti ob začetku masturbiranja te premagam za par let ;D). Če ob tem občutiš sram, verjamem, da je hudo, se mi pa v nobenem primeru ne zdi pretirana niti tale omemba masturbiranja 4-5krat na dan, kar je pomoje nekaj, skozi kar nas je večina šla v teh letih. Če pomislim nazaj na kakšno učenje za popravce, smo kar dosti časa preživeli v postelji, z učbenikom za rekvizit in roko v gatah :sesmejem: Osebno nimam kakšnih težav z zasvojenostjo, imam načeloma močan libido in tega ne jemljem kot nekaj slabega(čeprav imam fanta z relativno nizkim libidom in bi njegovo zavijanje z očmi ob mojem 'pecanju' lahko vzeli za nasprotni dokaz  :P)

Kar hočem reči je, da se mi tvoj opis mladostniškega izživljanja ne zdi nekaj, kar bi bilo zares pretirano, tako da imajo tvoji občutki sramu in krivde pri teh letih morda izvor bolj v tvoji ideji tega, kaj naj bi bilo sramotno in ne dejanskem problemu z masturbiranjem. Seveda ne trdim, da tega problema nimaš, ker lahko to določiš samo ti s svojim psihiatrom. Samo ob ta 'pubertetniški' del objave sem se spotaknila, ker si  ne predstavljam z veseljem, kako te je pri dvanajstih sram zaradi svoje seksualnosti.

Je pa moj vidik na vse 'motnje' tak, da so ljudje s kakšno nevrozo itak milijonkrat zanimivejši kot tisti, ki so skoraj brez težav.
Lp