FORUM Nebojse.si

Sj to je mau čudna tema ampak mene že doug to teži pa bom napisala.

Mam velke probleme z starši k majo name full velik psihični upliv.
Res rada bi se nehala sekirat za fsako mau kriv besedo ampak d bi ratala flegma na njune besede.

Kolegica mi je dostkrat rekla "dej ne sekiri se pa pozab k itak bo kmal drgač govorla".
 In sama vem d znajo bit tastari full dvolični in v jezi govorjo eno pol k je pa dobr spet drugo.
Jst se fsega še predobr zavedam, ampak k pa pride v prakso pa odpovem!! In se počutm k največji luzer.

Zlo se sekiram kakšno mnenje majo ljudje o men, ngre se tle sam glede staršev ampak, če bi se mi ratal nardit imuno na njune besede bi biu to velik korak v mojem lafi.

Prosm za kak nasvet  :( :'( :'(

Bi ti rade volje dala kak nasvet, če bi ga imela - ker sem na istem, šele počasi se vlečem iz tega, pa imam že svojo družino. Edino, kar vem, da pomaga, je: iti stran. Amen.

O tem sem že razmišlala ampak tega nisem fiančno zmožna nardit delam samo ma za določen čas fant pa hodi se v šolo in je nezaposlen tako da za fsako ko na to pomislim morem tud odmislt  :(

mafincek  :rozicodam:

Popolnoma te razumem, saj sem sama na podobnem. Ce pogovor ni mozen oz.  ce te nocejo poslusati je res edina resitev ITI STRAN,kot ti me ze muca  maca napisala. Glede na to, da si financno tega  ne mores privosciti ti predlagam, da poskusas  biti cimvec neodvisna od starsev. Ko nisi v sluzbi, si najdi kak hobi, da bos cimmanj v njihovi blizini.
Sreno punca. Vem kako se pocutis. Jaz sem pri starsih z 7 letnim otrokom, pa se stalno neki vtikajo, pa pametujejo. Nobene podpore, zgolj pametovanje.

Drzi se punce.   :rozicodam:

res ni recepta kako rešiti problem. škoda da včasih pogovor nič ne pomaga..Matejka ima prav, čimbolj se oddalji in postani neodvisna... najdi si hobije zase...  :oki: želim ti čimveč uspeha  :rozicodam:

Vzpodbuda, ljubezen in pohvala je pri otrocih tisto, kar otroku pokaže, da ga imajo starši radi in mu s tem pokažejo njegovo vrednost, ki se je zaveda kot otrok in kasneje kot odrasel človek. Na ta način se zaveda svojih sposobnosti, vidi dobre strani drugih ljudi, zato so tudi njegovi odnosi dobri.
Kje in kakšne pa so težave pri tebi chocholateMuffin,da imajo starši nate tko slab psihični vpliv nate?A se z njimi neda pogovort,se zaupat,...?
Napiš kaj več....
Tudi sama sem starš 23 in 16 letenemu sinu in velikokrat storim tudi sama kakšno nezavedno napako,besedo,dejanje,...skušam pa se veliko pogovarjat o vsem.
Lepo bodi in drži se :rozicodam:

Vzpodbuda, ljubezen in pohvala je pri otrocih tisto, kar otroku pokaže, da ga imajo starši radi...

Glih tega kar si napisala na začetku jst ne čutim. Danes me je mama spet obtožla da sem jst kriva zato kar se dogaja z njeno psiho in d sem ji spet hrbet obrnla kot ponavadi. In pa še to da itak hodim pihologu kr tko mau za hec kr jst itak nimam dobenih težav ampak je ona za k pihijatru! Doben se ne upraša zaka res hodm tam.   >:(

To poniževanje traja že od kar pomnim. Sem najstarejša in otrok ločenih starešev ki en druzga ne prenašata in jo spominjam preveč na mojega očeta.
Prizadene me fsaka njena beseda in žaljivka čeprou sem si že 100x rekla d bom to preslišala. Ampak ne gre in spet padem v jok in notranjo tesnobo.
Pr nas se ne da pogovarjat kr pol si fse sam človek ne. Tud če bi ji dala za prebrat fse spise k sm jih napisala zato d si mal spraznem glavo neb razumela d je ona tud krivec za moje psihično stanje in da to kr ne čutim da me ma sploh rada uničuje še bol.
 
Ta teden je res nabit z fsem in to se mi tud odraža v službi kr sem samo živčna in se ne počutim dobr  :(

Žal mi je Muffini,da je tko koker pišeš,....vedi,da nikakor v nobenem pogledu nisi kriva za njeno psihično
stanje kakršno pač je.
A imaš ti predpisane kašne antidepresive,ker namreč omenjaš pogovore psihologa?
Težko ti je verjamem.Mogoče kakšna možnost misli odit na svoje?
Objem :rozicodam:

- A imaš ti predpisane kašne antidepresive,ker namreč omenjaš pogovore psihologa?
  Ne jemlem tablet hodim samo na pogovore k pihologu ki se mizi ga mam premalkrat in ta forum mi je idelen za čas ki mine do naslednega obiska. Niti noče omenjat kakršnih kol zdravil al pa d bi me poslala k psihijatru.
- Težko ti je verjamem.Mogoče kakšna možnost misli odit na svoje?
Ne nmorem in to je tud problem, trenutno sem zaposlena ampak kot pripravnica in letim sredi maja vn iz službe. Ker ne jemljejo osebja praktično nwm kaj bom počela dalje vem pa d bom mela stareš za vratom ki bojo čakal kot piranje al bom si najdla kej za delat al bom sam doma ležala.