FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!

Še ena nova članica in sotrpinka, čeprav sem forum našla že nekaj časa nazaj, sem ga do zdaj samo brala, sedaj pa sem se odločila da tudi sama nekaj napišem.

Že zelo dolgo imam težave z vrtoglavico, tresenjem, lovljenjem sape in občutkom da bom vsak čas padla skupaj. To se mi je na začetku pojavljalo predvsem v javnost, trgovinah, čakanju v vrstah (groza). Sprva sem bila prepričana, da je z mano nekaj fizično narobe. Kar naprej sem visela pri zdravnici, ki me je vedno znova pošiljala domov, rekoč da je z mano vse v redu.

Težave so se pričele stopnjevati, sedaj me spremljajo še bolečine v prsih, hrbtu, tudi v rokah in razbijanje srca. Seveda takoj panika, da me bo izdalo srce. Zdravnica po opravljenem EKG-ju meni da je moje srce zdravo ampak mene to ne pomiri, bolj podrobne preiskave pa čakam že skoraj tri mesece, baje bi me naj poklicali v začetku tega meseca.

Vse skupaj je prišlo tako daleč, da se zaradi strahu spravim ven samo še po nujnejših opravkih pa še to mora nekdo z mano. Zato sem začela brskati po internetu in našla tale super forum, ki me je seznanil s spoznanjem, da so moje težave lahko psihičnega izvora.

Prebrala sem kar nekaj tem, ki so me opogumile, da naredim korak naprej in poiščem pomoč pri psihiatru (HVALA!). In danes sem končno prišla na vrsto. Predpisal mi je AD Ecytara, najprej polovičko (5mg) in nato vsak teden višanje za 5mg vse do 20mg oziroma 2 tabletki. Prav tako mi je napisal napotnico za psihologinjo, ki izvaja avtogeni trening. Kakšne imate kaj izkušnje s tem? Ali je boljše začeti s tem takoj ali počakati na čas ko začnejo AD učinkovat?

Sicer sem se že pred posvetom z psihiatrom odločila, da bom poskusila z jemanje AD, če se bo odločil zanje, saj se sama ne znam izvleči iz tega in samo tonem vse globje in globje. Sedaj ko jih imam doma pa me je strah stranskih učinkov, saj berem da ste ostali na začetku poleg AD dobili še pomirjevala, ki te lažje spravijo skozi obdobje stranskih učinkov. Moje stanje je že tako sedaj zelo hudo, čez dan nič od mene, ponoči tudi ne spim in me skrbi kako bom to prenašala v primeru da se še bolj poslabša, saj si sploh ne znam predstavljati, da je lahko še slabše kot je.

Ali je komu uspelo to izpeljati brez dodatka pomirjeval po potrebi?

Zdravo, ce prav razumem, ocitno imas panicno motnjo? Presla bo!  :rozicodam:
Je kar naglo ozdravljiva.

Ne, ni slo pri meni uvajanje antidepresiva cist brez pomirjeval  ;D  moj odgovor.
Zakaj pa bi morala bit brez.

Ne. Vsakih par dni, ko je bilo hudo, sem popila polovičko. Včasih pol zjutraj pol pod večer.
Sicer pa zakaj bi se mučila?!

Panična motnja je kar hitro ozdravljiva. Potrebna je višja doza AD-jev kot pri depresiji. Pomaga KVT, za avtogeni trening nimam izkušenj niti iz druge roke.

Potolaži se s tem, da je huje biti paničen zaprt doma, ko življenje polzi mimo tebe. Stranski učinki bodo minili, verjetno pa ne bo nič hujše, kot ti je.
Drži se!

Hvala vama, si bom poskusila priskrbeti še pomirjevala, ne vem sicer zakaj mi jih ni že danes dal zraven, jaz pa tudi nisem bila pozorna na to.

Ja moj problem bi naj bil panična in anksiozna motnja s socialno fobijo.


Res je, še najhujši del tega je, da gre življenje mimo in teh zamujenih trenutkov nikoli ne dobimo nazaj. Vse bolj se začenjam zavedati tega in upam, da bo teh zamujenih trenutkov počasi vedno manj. Bo pa potrebno ogromno truda in dela. Prvi korak sem že naredila, si priznala težavo in poiskala pomoč, sedaj pa je treba to pomoč še sprejeti.

Kakšne pa so vaše izkušnje o zviševanju odmerkov? Psihiater mi je predlagal:
1. teden = 5 mg
2. teden = 10 mg
3. teden = 15 mg
4. teden = 20 mg
Je prehitro, bi bilo mogoče bolj priporočljivo počasnejše zviševanje?

Jaz bi začela z manjšo dozo, po 2,5 mg na teden. Tako boš lažje prebrodila stranske učinke. Če ti bo hudo , vzemi pomirjevalo, ampak samo po potrebi. Ne ustraši se jih, včasih se simptomatika pojača...Ti samo vztrajaj in ne odnehaj. AD moraš redno jemati vsak dan, to niso kar tako tabletke, ki jih vzameš samo po potrebi.

Sama imam močno obliko anksioznosti, panično motnjo, panične napade in posledično sem padla tudi v depresijo. Iz najhujšega sem se izvlekla s pomočjo ADja, ki ga še vedno jemljem (tri leta in pol) , kognitivno vedenjsko terapiojo, s pomočjo tega foruma, dobrih ljudi in njihovih nasvetov, z branjem knjig, sproščanjem, sprehodi....na koncu sem si še kužka kupila, ki pa je naravni antidepresiv in mi je popestril življenje, da mi vsaj malo tistega, kar mi v življenju manjka....

Paničnih napadov nimam več, v depresiji tudi nisem, anksioznost se je zmanjšala in s tem tudi panična motnja.....Vedno moramo poskrbeti zase, vzeti si moramo čas.....in ja, tudi sama sem imela izgovore, da se to ne da,  pa se da......samo vztrajni in odločni moramo biti in kdaj pustiti vse ostalo in sebe dati na prvo mesto....


drži se :rozicodam:

Glej, to kar opisujes je cista, ma res cista kopija mojih simptomov. Tudi sam sem brskal po internetu in iskal razloge za moje tezave. Edina dobra stvar tega brskanja je bila pot na ta forum. Za vse ostalo pa je bil rezultat brskanja okvara srcne zaklopke in podobno, kar je simptome le stopnjevalo.
Meni so predpisali visanje po crtinko, se pravi  od ene cetrtinke do cele tablete (10 mg cipralexa). Pomirjeval nisem uporabljal, sem si pa blazil stranske ucinke s persen forte. Meni se mi je super izslo. Tezave so se mi na zacetku kazale v spolnosti in v slabem spancu. Danes, tri mesece po zacetku jemanja ad-jev se pocutim krasno. No, se pridejo slabi dnevi, a glede na to, kar je bilo prej, lahko recem krasno.

Tako, kot sem na forumu, ob pomoci drugih, spoznal, da je ad odlicna bergla, pa moras delati na temu, da bos nekoc spet hodila brez opore. Zato je pa vazno, da se ucis spoznavati znova in da odkrivas razloge, ki so te pripeljali do sem.
Tukaj smo, da si pomagamo in vsaka izkusnja, ki jo delimo med sabo nas bogati.
Srecno in dobrodosla med nami.

Ja, pa se to avtogeni trening je zelo dobra stvar in se ti splaca vztrajati. Jaz imam iz preteklosti z avtogenim treningom zelo dobre izkusnje. Sem z njim popolnoma odpravil govorno motnjo.

ja , se strinjam, tudi sama sem ga nekaj časa delala in mi je pomagalo, zdaj sem pa že pozabila, kako to gre  :kiselnasmeh:

Hvala vsem za vzpodbudne besede, res je lažje ko vidiš, da nisi sam s temi težavami in pomaga ko prebereš kako gre ostalim na bolje, saj ti da vedeti, da je tudi pri tebi to možno :)

Bom tudi jaz rajši začela s četrtinko, glede na to da moje telo nasploh ne mara velikih sprememb, po psihiatrovih navodilih bi pa že v četrtem tednu prišla na dve tabletki, pa saj počasi se daleč pride pravijo.

Berto prav imaš, iskanje simptomov na internetu sproži samo še večje težave in paniko, edina dobra stvar, ki ti jo ponudi je res ta forum. In sedaj ko sem ga našla se odvajam iskanju razlogov na googlu.

Me veseli, da imate dobre izkušnje z avtogenim treningom, sama morem naslednji teden poklicati psihologinjo, da vidim kakšna je čakalna doba, glede na to da imam na napotnici napisano "hitro" mislim da ne bo prehudo, vsaj tu moj psihiater prekaša osebno zdravnico, ki ne zna pisati druga kot redne napotnice in potem čakaš vsepovsod kot nor.

Zavedam se da je jemanje ADjev samo opora pri zdravljenju in ne zdravilo ter je potrebno veliko delati na sebi. Je pa v trenutnem stanju to težko storiti in upam da me spravijo toliko k sebi, da bom lahko uspela uspešno ukrepati tudi na tem področju.

Mislim da je moja težava nastala predvsem zaradi moje zaprtosti, že kot čisto mali otrok sem bila zelo sramežljiva in so tudi domači komaj kakšno besedo spravili iz mene, sicer sem se sčasoma razgovorila in sedaj pri 27ih že vsi menijo, da znam imeti predolg jezik ampak še vedno v določenih situacijah znam biti tista sramežljiva punčka. Je pa ostal problem v izražanju oziroma zaupanju o osebnih težavah in čustvih, o tem nekako še danes ne znam govoriti. Sama poslušam težave drugih in jim jih pomagam reševati, ko imam jaz problem naredim enako, poslušam sama sebe in ga poskušam rešiti sama, ne znam se izpovedati drugim, kadar poskusim se zlomim z jokom. Čez leta se seveda zadeve nakopičijo pa sem tu, kjer sem.

Evo še ena"sotrpinka". Tudi jaz mam panične napade inprostotna je ankisoznost. Jaz sem jeala Cipralex 10 mg skoraj leto dni. Blo je res veliko, veliko boljše. KUpila sem si tudi priročnik TRIS ki mi je kar pomagal da sem se sproščala. Potem sem pa prenehala jemati tabete ker sem mislila da sem "na konju".

Pa nisem bila. Čez pol leta SPET - vrtoglavica, tresenje, tiščanje v glavi, občutek da bo padla dol, ali pa me bo kap.
Zdaj sem spet na tabletih in je bolje. Žal res nisem zmogla brez njih. Upam, da mi bo nekoč uspelo, a zaenkrat mi ne. Ker imam še avtoimuno bolezen ki jo stres lahko samo še poslabša in lahko se zakomplicira  :seznojim:  se mi zdi da je bolje da vzamem tablet pa sem bolj pomirjena, kot pa da sem kot struna vsa napeta in nervozna.

Vse dobro ti želim in verjemi da nisi sama. Tu nas je kar nekaj. Pogumno !

moca, od vseh teh simptomov, ki si jih naštela nam v bistvu nič ne bo, ampak takrat nas strah tako zelo ohromi, da sploh ne moremo realno razmišljat...poznam to...
Moji obiski na urgenci so se kar vrstili...strah, da je infarkt, strah da je rak, strah, da je kaj drugega, vedno nekaj....počutje obup, bolečine grozne....in kaj naj bi si takrat človek mislil, kot da umira ali pa, da se mu bo strgalo.....

Ne obremenjuj se s tem, ker moraš jemati AD in ne ustraši se, če bo na začetku počutje slabo. Čez določen čas se bo izboljšalo in ja, psihoterapija bi bila skoraj zaželjeno obvezna oz. KVT, kot sem že napisala.....
Sama sem dokaz, da se da. Seveda pa nas v življenju spremljajo tudi druge težave, obveznosti, ki nam včasih ne pustijo miru in nas vznemirijo in nas malce na dol potlačijo. Saj poznaš verjetno pregovor: Kar ne ubija, to ojača  :rozicodam:

Tako, moji AD-ji še vedno počivajo v predalu, ne vem vseeno bi rada vsaj en fizični vzrok izključila na podlagi realnih dokazov in ne samo mnenja osebne zdravnice, preden se podam v to. Sicer si vsak dan rečem "jutri začnem" ampak zaenkrat ta jutri še vedno prestavljam na jutri.

Morem povedati, da so za mano kar naporni dnevi, ne vem če se je komu še dogajalo kaj podobnega. Prvič se mi je to zgodilo dva meseca nazaj in se potem vedno pogosteje vračalo, sedaj je prisotno večinoma časa. Torej v grlu pod adamovim jabolkom me stiska in zateguje, kot bi me nekdo držal za vrat, ko pogoltnem slino ali pijem čutim da je v grlu nek tujek, ki me pri tem ovira, kot kepa sluzi, ki se nikamor ne premakne. Ovira me celo pri spanju, večkrat me zaradi občutka tujka popade še kašelj, ki želi to izkašljati in posledično si razdražim še želodec, saj me na koncu sili še na bruhanje. Moja zdravnica ne kaže posebnega zanimanja za ta problem. Ko sem bila tri tedne nazaj zaradi njene odsotnosti pri drugi, mi je ta postavila diagnozo močno vnetega žrela, ko sem prišla čez tri dni nazaj k svoji pa zopet pravi da ni ničesar videti. Kljub antibiotikom in škatli septolet se stanje ni izboljšalo. Ali bi lahko bilo tudi to posledica psihe? Ko pridem malo k sebi, grem izsilit še kakšno napotnico, da se vsaj pomirim, če že ne bo kaj pokazalo.

No tudi danes ponoči sem bedela kakšni dve uri iz tega istega razloga, ko sem končno uspela zaspati nazaj, sem se čez nekaj časa prebudila z mravljinci po celem telesu, to se mi je zgodilo prvič, ko sem se malo otresla so sicer izginili ampak še zdaj ostaja tisti čuden občutek, ki ga dobiš po mravljinčenju.

Se je še komu dogajalo kaj podobnega? Skušam dojeti, da se mi ne bo nič zgodilo in je vse posledica psihe, ampak tale tujek pa me nekako ne prepriča v to.

Si ze slisala za cmok v grlu ? To je to. Poznam, sem imel tudi sam. Nehaj tezit z napotnicami in se loti adjev. Ti bo bolje. Si vec skode naredis z antibiotiki.

 :rozicodam:

Moca,

če ti je psihiater predpisal AD, ti podobno kot že več oseb pred mano priporočam, da jih začneš jemati. Opaznih učinkov pa ne pričakuj pred enim mesecem jemanja. Kolikor vem so AD-ji med vsemi zdravili za psihične bolezni najmanj problematični in ne povzročajo odvisnosti. Kar ti počneš, je podobno upiranju lekadolu, ko imaš glavobol.
Druga stvar je to, da glede na tvoje simptome morda potrebuješ v prvi fazi še kaj drugega kot samo AD, ampak to bo najbolje vedela tvoja zdravnica.

Sem ga imela že tudi velikokrat ampak ne v tako hudi obliki in ker drugače nisem bila na kakšnih podrobnejših preiskavah pač ne bi želela, da se zaradi težav s psiho mogoče spregleda še kaj drugega.

Kaj si imel v mislih?


Res vam hvala za podporo in vam obljubljam, da se bom jutri potrudila pojesti prvo četrtinko! In upam, da lahko še naprej računam na vas, da me boste poskusili malo dvigovati, saj doma ne najdem podpore in je ob vsakem slabem počutju, ko kaj nisem sposobna narediti, samo kreganje kako nič ne morem in sem samo doma ter morajo vse drugi narediti namesto mene. Res je težko, če te ljudje okoli tebe ne razumejo.

Zato smo pa tukaj, da si pomagamo en drugemu. Vsi smo v istem, no ali pa vsaj podobnem. Ne sramuj se, ce bos morala jesti ad-je. Zaradi tega se nisi nora.
Bos videla, cez kaken mesec bo bolje.
Moje mnenje je, da se ni dobro pretirano poslusati. Ti povem eno zgodbico:
Pred leti je tast na poti domov uzrl ob cesti gobe. Zdel so se mu uzitne in jih je nabral dve kosari. Ma ker ni bil siguren v njih, se je pozanimal pri svakinji, ki je izkusena gobarka, kaj so to za ene gobe... No, tam je dobil potrditev, da gre za travniski kukmak.
Ok, super. Tasca jih je spohala in jaz, moja bodoca zena, njena prijateljca in tasta in tasca hop na gobe...mmmmmmmmm
Ravno smo jih pojedli, se vsedli na fotelj z otezenimi zelodci, ko zazvoni telefon... Je bila tista gobarka od prej.... Vsa panicna: Ne jest, ne jest, ker so bele musnice.... ??? Sem se zmotila....
Kaaaaaaj? Mi smo jih ze pojedli.....
Takrat se moja bodoca zena spomni, da imajo prirocnik o gobah v kleti. Pridemo do bele musnice...Ves kaj je pisalo ? Pogosto jo zamenjajo z belim travniskim kukmakom, smrtna v ze majhnih kolicinah.... Si predstavljas ?
Doba preden ti jetra razpadejo  je od 10 do 12 ur...
Si predstavljas, kako smo vsi poslusali svoje telo? Samo hrana se je malo pretocla navzdol me je ze oblil mrtvaski pot, uf se je ze zacelo...Ti ze kaj cutis? Ja, mene tudi nekaj spika... Tukaj spodaj ? ja....
Same take debate...Kljub vsemu smo se odlocili, ne veme zakaj, da bomo izvedli skupinsko bruhanje...
In tako smo v dveh  kopalnicah v petih lepo bruhali gobe in se poslusali do konca tistih 12 ur...

Na sreco je bil kukmak, drugace me ne bi bilo vec...A hocem ti povedati to: Ko zacnemo panicno poslusati svoje telo nas boli vse, tudi tisto cesar nimamo...

Bodi pridna.

Res neverjetno kaj vse smo si sposobni priklicati sami, upam da začnem kmalu odganjati te misli. Me pa veseli da se je vaša izkušnja z gobami pozitivno končala, škoda ker so šle na koncu v nič užitne in verjamem da tudi dobre gobe  :sesmejem:

res, kar verjemi, tudi meni se je enako zgodilo kot Bertu, samo ne z gobami.....

Mislil sem na pomirjevala, ki v začetni fazi pomagajo človeku, da ni ves čas napet in panično reagira na vsak telesni znak. Iz lastnih izkušenj vem, da samo AD-ji, ki potrebujejo nekaj časa, da začnejo prijemat, predvsem v začetku niso dovolj. Včasih je nekajdnevna pomiritev s pomočjo zdravil zadosti, da prekineš začarani krog "telesni znaki -> negativne misli -> strah in panika -> telesni znaki".

Drži se in javi, kako napreduješ. Glede AD pa se le ne upiraj toliko. Ne gre za mamilo, gre za zdravilo, ki ureja telesno kemijo podobno kot inzulin ureja probleme s trebušno slinavko.

:sesmejem: Moca, da ti ne povem, da od takrat jem samo se jurcke iz marketa ... :sesmejem:

Berto, ti so šele nevarni...  :kiselnasmeh:

:sesmejem:, jaz pa šampinjone

Ojla moca, kako si?
A ješ tabletke?

Si že slišala za metodo eft(doseganje čustvene svobode).
Poglej po netu.Morda ti pomaga.
Jaz sem se že prepričala v to, da deluje.
Takoj, je pa treba vztrajat in pretapkat vse negativne občutke, ki nas morebiti hromijo.

Vse dobro ti želim.  :)

Tako pa sem na AD-jih, zaenkrat še na četrtinki, kakšnega očitnega poslabšanja zaenkrat ni bilo opazit, bomo videli kako bo z višanjem doze. Sem pa dobila dodatno še Helex, če bi prišlo do krize.

Sem zasledila pred kratkim, in to ravno na tem forumu. Sem že tudi pobrskala kako bi naj to izgledalo in poskusila, bo treba še malo povaditi.

Bravo, cestitam za pogum. Ne boj se. Ne bo tu hudega. Tudi sam sem visal po cetrtinko, pa nisem imel kaksnih hudih stranskih ucinkov.
Vsekakor vztrajaj in ne obupaj. Tudi ce se ti bo zdelo, da gre na slabse.
Vse dobro, pa porocaj kako ti gre. :rozicodam: