FORUM Nebojse.si

hej,


Če bi bilo to tri mesece nazaj, se nebi upala pisati na forum,kaj šele razkrivati svoje zgodbe..pa mi je uspelo KONČNO premagati ta moj najstrašnejši strašujoči strah  :)

bom probala skrajšati mojo verzijo, desetletnega boja s socialno fobijo,tesnobo,napadi panik, depresij in vse kar zraven paše...
s tem vsem se borim že toliko let, in svoje dno sem dosegla  v začetku decembra,ko enostavno nisem videla več smisla za življenje..pristala sem na enoti za krizne intervencije (tako zvani EKI),in mislim da je bila to najboljša odločitev v mojem življenju,da sem se odločila za bolnišnično zdravljenje..

iz lastne iskušnje lahko povem da pomaga!!!(vsaj meni je)

  :)

pozdravček VSEM

Pozdravljena Olivija :rozicodam:

Strah,da se nam pridružiš si premagala,napiši nam še kaj več o sebi in izkušnjah na EKI,....
Upam,da si sedaj dobro !!!
In seveda dobrodošla med nami :wav:

Vesela sem te, napiši nam kaj o svoji izkušnji, če lahko.

PA vse dobro :rozicodam:

Hej,

hvala OBEMA za tako lep sprejem  :)

moja zgodba..
10 let sem se borila,s prej opisanimi težavami (tesnobe,SF,depresija..),to je seveda oviralo moje življenje pri vsem,od šole,do komunikacije z ljudmi,do vsakdanjih stvari (shoppingi,..),hodila sem k psihologom,psihiatrom,..ni da ni..res je ,da veliko na sebi nisem delala doma,in tako sem se iz leta v leto vrtela v začaranem krogu..začela sem svoje težave reševati z alkoholom..in tonila vedno bolj na dno..decembra je bilo to dno.Prosila sem prijateljice naj me peljeta v bolnico...prej na to nisem hotela niti pomisliti,saj sem se bala stigme in pa vsi imamo čudne pomisleke na bolnico Polje..vendar mi je bilo takrat čisto vseeno,čutila sem, da je to še moja zadnja stopnička za odrešitev..
prijateljica je vedela za eki in tja sta me odpeljali..bila sprejeta..
Tam sem prišla do spoznanja ,da je moje pitje ušlo izpod mojega nadzora in da imam že težave s tem,tako da je bila zame nova izkušnja po dolgem času biti trezna med gručo sopacientov,zdravnikov in terapevtov..imeli smo terapije, se pogovarjali, izpostavljali,imeli določene naloge v katerih si se moral sam organizirat in zadevo izpeljat + zdravila,ki so ti jih predpisali na oddelku..
da ne govorim kako je zgledalo prvih 14 dni,kakšne muke sem trpela (v smislu izpostavljanja)..mislila sem,da ne bom zdržala..vendar je res,tako kot se tudi po forumu piše,treba se je izpostaviti tem strahovom ne pa se jim umikat,tako kot sem to vsa ta leta počela..
Vem,da moja pot še zdaleč ni zaključena ampak je zdaj, ko sem vzunaj (v realnosti) se ta pot šele začela..

vendar je lažje,ker veš,da lahko,ker doživiš na zdravljenju neko sprejetost si razumljen in to te nekako spremlja potem tudi ko si doma.

Zato res polagam na srce Vsem,ki imate podobne težave,poskusite to pot,zgubiti nimate kaj,lahko samo pridobite!!!!!!
Tam ste med ljudmi,ki imajo podobne težave in vas razumejo/sprejemajo.

če bo moja zgodba komu pomagala bom zelo vesela,če ne pa sem vesela že zato,da sem to zgodbo lahko delila z vami!!!

Pozdravček   :pomezik:

Hvala,da si delila zgodbo z nami,...prepričana sem,da se bo marsikdo,ki je v dvomih za takšno odločitev
lažje odločil,...čeprav predvidevam,da je začetek težak a če imaš ob sebi nekoga s podobnimi težavami in si sprejet,razumljen,...je pot navzgor le lažja.

Olivija želim ti da sedaj ko si zunaj nadaljuješ s svojim optimizmom in pridobljenimi izkušnjami,napotki
svojo pot pogumno naprej :rozicodam:

Dobro došla med nami Olivia  :rozicodam:
Lepo, da si zgodbo delila z nami...
Želim ti vse lepo na tvoji poti.  :rozicodam: Že to, da si zgodbo delila z nami in da si v tako kratkem času čutila, da je tvoja odločitev pravilna, kaže na to, da si storila velik korak zase.
Le tako naprej....
K :rozicodam:

Dobrodošla olivija. Počuti se kot doma.  :)

Hvala za topel sprejem  :rozicodam:

bodite v cvetju

Tudi ti :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: