FORUM Nebojse.si

Po izgubi zaposlitve se počutim vsak dan slabše, vedno težje najdem motivacijo za iskanje nove, ker sem bil že večkrat zavrnjen. Kako naprej, kako se motivirati?

Ko izveš, mi povej. Jaz sem jo tudi izgubila :sesmejem: (motivacijo, namreč, službe že dooolgo nimam). Koliko časa že iščeš službo?

Pozdravljen!

Hudo je, če imaš tako slabo izkušnjo... :(

Poskusi se vprašat ali si sploh želiš delat...če bo zvoj odgovor DA...si na pravi poti,
kjer je želja, je tudi pot...torej ne obupat in poskusi iskat dalje,
ni   :zlodej:, da se ti nekaj ne odpre...glej vem, da so hudi časi, vendar brez prošenj, bo bolj težko.

Cilj... pomisli, za kaj vse boš porabil denar, ki ga boš zaslužil... :oki:

si prijavljen na zavodu za zap.? pri nas na goriškem se lahko vključiš v kljub iskanja zaposlitve, pozanimaj se, če je tudi pri vas kaj takega (s tem dobiš nek minimalen, simboličen znesek za 4h dnevno, ko iščeš zaposlitev ... to so delavnice, ki potekajo vsak dan 4h. če je tisti, ki delavnico vodi, dober, znaš veliko odnest od tega) ... to je eden izmed načinov kako pridobit motivacijo
lahko se npr. vključiš v kak tečaj (če zavod kaj ponuja), da spoznaš kaj na novo, se uriš, pa še družiš se (tud tako lahko prideš do kake informacije o prostih del. mestih)

Moja zgodba do zaposlitve je bila takšna, da sem se iz izredno težkega študija v tujini vrnila v Slo ravno v začetku 2009 - krize  >:(. Pred tem sem že imela ponudbe za službo, vendar ne, jaz sem rinila naprej v tujino, naprej študirat.
Po prihodu domov sem bila polna pričakovanj, saj so še tik pred jesenjo 2008 bila velika povpraševanja po mojem kadru, sploh specializaciji. No, ko sem se vrnila, sem dobesedno pristala na realnih tleh - služb ni, nihče ne zaposluje. Iskala sem 5 mesecev, dobila eno res bedno službo, kjer je bil šef malo čuden, jo po mesecu pustila... in kalvarija. Spet iskanje, same zavrnitve. pa toliko neprespanih in objokanih noči v tujini, pred kupom literature v angleščini, moj dragi v Slo.- na kocko postavljeno moje zasebno življenje, potem pa prideš domov in te nikjer ne zaposlijo.
Ko sem pslala že miljonto prošnjo sem rekla zdej pa dosti! Nimam nobenih "znanih" sorodnikov itd. , zato sem šla na fakulteto (mojo dodiplomsko fakulteto) in šla gnjavit profesorje ali koga poznajo, da bi ni lahko dal službo. Tako zelo me je bilo sram to narediti, ampak mi jo je. Eden od profesorjev je zavrtel telefon in nekaj se je že kuhalo. Služba ni bila primerna za mojo izobrazbo, toda vzela sem jo. pa še za to sem čakala 6 mesecev, da je šla ta, ki sem jo nadomestila na porodniško. Potem sem tam dobesedno zgubljala čas, delala nepomembna dela..., VENDAR mi je sodelavec od tam zrihtal službo, ki jo imam sedaj in je ni boljše v So. za moje področje. Pa sem tudi za doočen čas, vendar uživam, sem uspešna in vem kaj delam in rada delam.

S tem hočem samo povedati, da je lahko pot do "želene" službe malo daljša polna ovinkov, da moraš gnjavit ljudi, ki jih niti ne poznaš, da si moraš upati, ker drugače te bo kdo prehitel. Ne obupat, samo "v napad"  :oki: in služba bo kmalu ali pa malo bolj počasi tu  ;D.

Moj nasvet pri iskanju dela: piši ponudbe. Ne prošnje...pač pa ponudbe. Odloči se kaj bi rad delal in najdi podjetja(ustanove, privatnike...), kjer bi to lahko delal, čeprav nisi nikjer zasledil, da iščejo kakršnekoli nove kadre.
Na tak način sem prišel sam do zdajšnje službe(poslal prvim petim v rumenih straneh ponudbe in dobil dva povabila na razgovor - tisti, ki iščete/ste iskali kdaj službo veste,da je to skoraj neverjeten odziv), kjer sem že četrto leto. Služba ni popolna, ampak vseeno neprimerno boljša, kot vse druge skupaj, kar sem jih imel.
Se pa zavedam, da je iskanje dela v zdajšnjem času težje, kot je bilo kdarkoli, ampak izgubit nimaš kaj če poskusiš.