|
Naslov: Ankrioznost, strah Sporočilo napisal: Cesnja na nedelja, 15. januar 2012 ura: 03:11 Živjo
Sem 19 letnica, študentka, družabna, prijazna, ljubiteljica narave, živali, življenja.. vsaj tako me vidijo in opisujejo drugi. Ampak navznoter, me razžira! Sploh ne znam opisat kaj je razlog da me stiska v prsih, da me mravljinči po telesu, šumi v ušesih.. nevem.. nek "strah" pred stvarmi, ki se bodo/bi lahko/ zgodile, pred scenariji, ki so v bistvu samo v moji glavi? Nenehno me preganja panika pred smrtjo, NONSTOP, ne svojo temveč bližnjih. Imam fanta, ki me ima rad, mi to pove, pokaže a še vedno se počutim sama in žalostna?! Te stvari skrivam v sebi, ker vem da mi nihče od znancev in bližnjih niti nebi verjel da se mi to dogaja, ker tega enostavno nisem nikoli pokazala plus..nočem jih obremenjevati s tem. Sama pri sebi rečem da se mi to dogaja ker "preveč razmišljam". Vem da sem površno opisala svoje probleme, vendar vas prosim za nasvet. Nočem da se mi to vleče v nedogled! Naslov: Odg: Ankrioznost, strah Sporočilo napisal: dr.hauska na nedelja, 15. januar 2012 ura: 09:46 Hej =)
Zakaj ne poskusiš s psihoterapijo? Tu ti bodo sicer dali neke odgovore, a vse skupaj bo precej površno. Na psihoterapiji pa se boš res poglobila v razloge za svoje neutemeljene strahove in jim poskušala dati drugačen pomen. Glede fanta pa..a ga imaš tudi ti rada, ali samo on tebe? :pomezik: Srečno! :) Naslov: Odg: Ankrioznost, strah Sporočilo napisal: mamica1 na četrtek, 19. januar 2012 ura: 12:30 Draga Cesnja, nočem ti postavljati diagnoze, ampak tole meni, na osnovi lastnih izkušenj, spominja na anksioznost, ki se lahko razvije tudi v panične napade. Nikar toliko ne razmišljaj oz. poskusi preusmeriti misli na pozitivno. Ni lahko, zato ti priporočam obisk psihoterapevta, ki ti bo znal vliti upanje, vero v življenje in predvsem soočanje s strahovi. Večini med nami je to zelo pomagalo, če pa predolgo to tiščiš v sebi pa lahko pristaneš tudi na ADjih - ampak to je v tvojem primeru nesmiselno govoriti.
Mlada punca si še, ne dovoli, da te nekdo v tvoji glavi preganja, bodi močnejša od njega in ga uniči s pozitivnimi mislimi, zaposli svoje možgane z raznimi dejavnostmi, ki te bodo odvrnile od negativnih misli. Zato le pogumno! Jaz bi najprej zaupala svojim najbižnjim, pa jih prosi, naj te samo poslušajo, naj te ne obsojajo-bi bilo grozno če bi te in naj ne komentirajo, saj ti s tem ne bodo pomagali. Samo da bodo seznanjeni s tvojo situacijo, da bodo znali s tabo ravnati, če ti ne bo v redu počutje-kar jih boš ti prosila. Boš videla, da ti bo lažje, če boš del bremena odložila, razumeli te pa itak ne bojo, ali mogoče pa, ker tudi skrivajo take misli. Prej ko boš začela, prej boš naredila nekaj zase! Vedi-najprej si pomembna ti in če ti ne boš znala izkazovati čustev, jeze, samote, skrbi, ti jih tudi drugi ne bodo, kar pa ti lahko samo še zagreni življenje. Bog ne daj, da bi te želela analizirati - še enkrat, samo svoje izkušnje delim s tabo in ti govorim, kaj sem jaz zamudila, ko sem odlašala z delom na sebi. Zato ;D na obraz, poglej strah :-* in ga boš pregnala. Pa javi kako si kaj. Naslov: Odg: Ankrioznost, strah Sporočilo napisal: Forza na četrtek, 19. januar 2012 ura: 21:44 Te stvari skrivam v sebi, ker vem da mi nihče od znancev in bližnjih niti nebi verjel da se mi to dogaja, ker tega enostavno nisem nikoli pokazala plus..nočem jih obremenjevati s tem. Verjeli bodo, verjemi. (Kakšna besedna zveza, ha! :sesmejem:) Saj se je vsak že srečal s takimi občutki, samo pri "nas strahcih" pač ne zginejo tako kot pri "normalni" populaciji. Da jih pa nočeš obremenjevati, pa tudi razumem. Tudi sama sem bila taka. Vse bi sama, za vse bi delala, jemala nase, zase pa nič zahtevala. Počasi se učim, da NISI šibek, če poveš ali prosiš za pomoč. Najdražji ti bodo rade volje pomagali. Tebi pa bo lažje že samo, če boš malo spregovorila o tem. :rozicodam: |