FORUM Nebojse.si

Sem ženska stara 30 let imam panično motnjo. Po nekaj letih in rojstvu sina se mi je nazaj povrnila motnja, tega sem se največ bala :jok: Sej bo :clap: Želim vsem skupaj veliko veliko zdravja in smeha :rozicodam:

Pozdravljena med nami Mišek... :rozicodam:,
nisi edina s tem problemom,
bilo bi dobro, da kaj več napišeš o počutju...zdravilih,
ker se  bomo lažje pogovarjali... :pomezik:

Hvala Toja :rozicodam: Hmmm kaj naj napišem, večina ki ima panične napade že ve, čuden občutek in počutje, strah, tesnoba, misliš da se ti bo sfrcalo vsak čas, da te bojo odpeljali zvezano v Idrijo, tresenje, srčni napad, možganska, skratka  umrla bom vsak čas, GROZA! Te naše glave so res malo čudne ne mi :sesmejem:
Ad- prvič jemljem, predpisla mi jih je psihoterapevt Coaxil in to pred božičem, ker smo odšli na dopust in je bilo nevzdržno s počutjem in sem prosila sama da mi nekaj da. Dobro da nisem brala listka iz škatle :sesmejem:, jaz sem bila prepričana da mi je dal pomirjevala in moje počutje je bilo omamljeno, zaspano,..itd, panika je bila ampak blaga, ko smo prišli z dopusta, sem prebrala vse na listku in od takrat se počutim grozno :jok: imam vse stranske učinke kot na listku, počutim se 10 x hujše kot pred jemanjem, no edino danes je malo boljše. Kdaj bo boljše??? :jok:

brat navodila ADjev je najhujše  :kiselnasmeh: ... raje vprašaj zdravnika naj ti na kratko povzame kar je treba vedeti

Preusmerjanje pozornosti stran od razmišljanja o paniki (ignoranca) in čim več ukvarjanja s stvarmi, ki te veselijo. Pa čimveč ljubezni in bo boljše :)

Tako sita sem, da se vsako jutro zbudim s tesnobo. Kot bi imela želodec stisnjen v nek primež. Traja skoraj do večera. Potem se malo umirim. Na voljo imam 2 vrsti AD-jev, pa ne vem katere jemati, da bo bolj zaleglo. Effectin in Zoloft. Rada bi, da bi uplivala tudi na  socialno fobijo, ki me prav tako muči. :jok:

Tiste, ki ti bo svetoval zdravnik. Vedi pa, da mine od 3-6 tednov dokler primejo. Če se ne motim je Zoloft bolj primeren za soc.fobijo.

Nič od tega se ti ne bo zgodilo. Vsi paničarji mislimo o tem, a se še nobenemu ni zgodilo nič od omenjenega. Bolje bo, ko primejo zdravila, ko se boš predala življenju in živela sedanjost. Ne premišljuj o preteklosti, ki ni več pomembna in ne o prihodnosti, ki je itak negotova in nepredvidljiva. Uživaj danes, ta neponovljiv trenutek! Ko se boš tega naučila, bo bolje. Tudi sama sem bila ena grooooozna paničarka, ki je čepela samo doma in se tresla od anksioznih misli. Pa me je povsem minilo.

Lepo pozdravljena Mišek-a! Težko je, ko človek dobi panični napad, ko ne veš ali umiraš, ali se ti bo čist sfrcalo,srce ti buta, glava čudna, vse okoli tebe čudno, čuden ti sam... a res je,davedno tudi mine. Nekako bi se morali naučiti se začeti ko se zavemo da se napad bliža, si govoriti da BO MINILO, BO KMALU BOLJE... A takrat je res tako hudo, da je ZA ZNORET. Meni se je prvič zgodilo pred ca 9-imi leti. Ko nisem vedela kaj se dogaja, dogajalo pa se mi je kar naprej in naprej.
Kar se tiče AD je pa tako. Vsak vsakomur ne paše. Meni so namreč tudi zamenjali dvoje. Sedaj imam efektin in moram reči "hvala bogu za AD". Je pa tudi res, saj to ti je dr.verjetno povedal,da ne prime takoj.Traja nekaj dni oz.tednov. Ja, zdravila so kemija, a raje jem kemijo,kot da še doživljam napade enega za drugim, pa da si ne upam trgovino, ma,niti ne iz stanovanja sploh ven, pa se ne pogovarjati z nikomer ipd. A jasno je, damoramo veliko večino narediti sami. Tablete so nam v pomoč,kot bi imeli neko berglo, sami s seboj pa se moramo spopasti sami, se naučiti imeti radi, početi stvari,ki nas veselijo, ki nas še bolj vzpodbujajo, se pogovarjati, se naučiti veseliti..
Želim ti lep vikend, poglej ven, kako imamo lep sonček!  Sabinka :zardevam:

Pozdrav tudi z moje strani. Upam na zanimive debate  :)

Korosci  :rozicodam: pozdravljen.

dobrodošla med  nami :)   :rozicodam:

Sama sem imela panične napade in panično motnjo in po treh letih dela lahko rečem, da sem že več kot eno leto brez teh težav. ADji in kognitivno vedenjska terapija sta me izvlekla iz najhujšega, seveda pa tudi korenite spremembe v življenju. Ne zgodi se na žalost vse čez noč, je treba garati vse življenje za dobro počutje in zdravje. Pomembna je vztrajnost in zavedanje, da se nam nič ne bo zgodilo, da se nam ne bo zmešalo, ne bomo umrli tako hitro....in da se nenehno učimo skozi vzpone in padce...