FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni moji dragi forumaši.  :rozicodam:

Mene pa zanima, če se kdo med vami spopada s sledečim problemom, kot ga ima moja prijateljica in sicer, če stoji v vrsti npr. pri blagajni v trgovini, pošti, banki....ali pa kar tako nekje pri miru, jo obide čuden občutek omotice...oblije jo vročina in dobi občutek, da bo omedlela.

Jaz mislim, da je to neke vrste panični napad, vendar nisem čisto prepričana  :unsure:....se je pa to tudi meni že dogajalo in je res grozljiv občutek.

Ima še kdo podobno izkušnjo in kako si je pri tem pomagal?

Hvala za vaša mnenja  :oki:

Meni se to še vedno zgodi. Ni ravno panični, je pa visoka stopnja anksioznosti. Spopadam pa se s preprosto dihalno vajo ali pa s predstavo, da sem močna smreka z globokimi koreninami, ki je nič ne more zrušiti (naša Toja mi je nekoč to vajo svetovala, pa sem si jo sama malce priredila).

Tudi mene včasih na banki,v trgovini,....zajame občutek kot,da bom skupaj padla....vročina,zamegljen vid,mehke okončine,.....nekje se moram hitro usest ali česa trdega oprijet in si začet ponavljat v glavi oh saj ni nič hudega,dihaj,sprosti se,...sej pol mine in ko pridem na svež zrak je potem bolje....včasih se pa orng prestrašim in prijokam domov ko kaka šolarka.

Slavči, vse to se je meni dogajalo, pa ni bilo nujno, da je bilo to v prostoru ali kje na prostem,
na dvorišču, ob avtu ali ob pogovoru s kakšno osebo, največkrat se to dogaja kje zunaj na odprtem.
Vse to sem povedala terapevtki in ona je potrdila, da je to začetek paničnega napada, ki
ga lahko obvladamo s tem, da trdno stopimo z nogami na tla, si domišljamo,
da so naše noge korenine visoke smreke in poganjajo v zemljo, veter jo maje, vendar
pa je zaradi globokih korenin ne more podreti.

Tega se je potrebno naučit, vadit in do popolnosti osvojit.
Vse to se lahko izvaja kjerkoli, brez da bi kdo opazil.
Meni je to uspelo in teh občutkov ni več. Je pa potrebna vaja, vaja  in vaja.

Tudi jaz sem vedno iskala oporo, da se kam naslonim.

Zdaj sem ta opora jaz sama

Hvala dekleta  :rozicodam:, za vaše izkušnje....saj se bo morda oglasila tudi moja prijateljica, ki je tudi forumašica, vendar bolj malo piše, ponavadi zgolj bere.  :rozicodam:

 :sesmejem:
Pa po telefonu pokliče.... haj, haj N.....  :rozicodam:
Pridi po knjigo, te čakam.... :oki:

 :clap: :rozicodam:

Toja  :oki:

Jaz tudi začnem poganjat korenine v takem primeru. Veliko jih je bilo. Poudarek na bilo.  :rozicodam:

Pri meni je tudi tako,bilo včasih zdej je bolje.  Res je da se na našem forumu bolj malo piše o teh problemih,pravo o teh simptomih. Jaz berem veliko tujih forumov ,kjer je ta problem vsakdanji,veliko pišejo o tem,ogromno no. In ljudi s takimi problemi je oooogggrrrooommmnnnooo .  To je visoka stopnja anksioznosti.
Omotičnost,gibanje tal, če stojiš pri miru se ti zdi kot da si na ladji,ki se giblje,v dvigalu kjer se ustavi in zaniha,...... občutek kot da se boš dobesedno razlezel,... velik je tega sam je treba mal pobrskat po netu.

Uh, mene ta občutek spremlja najbolj ko hodim med ljudmi...takrat je grozno...res močan občutek kot da bom ravnokar padla, čutim kot da so vse moje kosti nekako mehke.  :zardevam: Kaj naredim takrat? Če je možnost se čimpreje umaknim nekam kjer ni ljudi...samo pa če ni te možnosti pa si samo mislim da bo vse v redu, itd. Sicer ne pomaga ravno dosti in sem še bolj izgubljena, tko da ne vem.

Uh, tale smreka s koreninami je pa res fina tehnika. Mi je všeč in bom sprobala.

Če se mi kaj takega dogaja, zaenkrat samo stojim - ampak korenine bolje držijo, hehe.

Moja stara mama je imela resnično omotico in vrtoglavico. In njena teorija je bila, ker je hotela še vedno samostojno med ljudi in po opravkih, naslednja:"Če se mi bo zavrtelo, se moram nečesa oprijeti. Če ni ničesar drugega v bližini, bom pa še bolj prijela torbico ali pa sama sebe." In tako se je z eno roko držala za drugo roko... In NIKDAR ni padla!

Jaz lahko rečem ,da je meni pomagalo to da sem se nehala obremenjevat s tem, oz. malo manj se obremenjujem. Takoj zjutraj ,ko sem se zbudila je bilo že v moji glavi,a sem omotična,a se gibljejo tla,se preizkušala in ja majalo se je in spet in spet,skoz,ko sem nehala s tem je izvenelo,no,izvanja počasi. Pride kakšen dan,pa tudi mine. Je pa težko,izredno težko,ker imaš skoz v glavi kaj pa če,joj kako pa bom prišla do tam,ko se mi vse tako giblje,.... uh kristusove muke so to in kdor ne proba nima pojma kako je. Kdor reče ja dej se sam probaj nazaj,pa sej to ni nič,pa kr morš it,tistemu privoščim naj za 1 teden proba tkole živet pa pol govori kako in kaj.  Samo moja izkušnja in mišljenje.

Forza ja meni je toja tudi dala tale nasvet in  pravi tale naša toja da je potrebno velik vaje,hvala toja za tole,te spoštujem in te imam zelo rada.Si mi veliko svetovala in pomagala ,takrat ko je bilo najhuje.

No vidiš Forza, to je tudi ene vrste preusmeritev misli in kadar zaupamo sami sebi, je dovolj
že naša roka....primimo se zanjo, kajti sami sebi vedno najbolj zaupamo.


Julija, sem vesela, da ti moji nasveti pomagajo, vedno sem na razpolago, podelim samo
svoje izkušnje, ki so mene dvignile v kolikor toliko RL...ko pa se to zgodi, pa postanejo
določene težave dosti manjše.

Trenutno se meni tudi  vrti, uganite kaj počenjam... :sesmejem:

Dekleta držte se!  :rozicodam: :rozicodam:

Toja vrti se ti,al imaš doma vrteljak,al pa piješ kej omamnega ,hmmm? ej hec, oprosti hecam se res.
 Kaj je toja? Me zanima res!?

Toja, a "zmanjšuješ svojo stabilnost"  :A).... hja...jaz sem lahko pametna, k sem dobila tvoje ZS...  :sesmejem: :sesmejem:

Julija, Slavka   :rozicodam: :rozicodam:, moja "nestabilnost" je že "stabilna"... :sesmejem:

Zdaj sem že na lestvi in pomivam okna in gledam prelepo naravo... :)

ja ja vidve imate ene svoje fore ne,mene pa na suhem pustite  :'( :ne:,hec ženske moje ,hec :kiselnasmeh: :sesmejem:

Julija, si na dobri poti, da naju dohitiš, nič se ne ve, morda celo prehitiš,
ker si vsega zmožna ... :sesmejem:

Toja ,naj te bog usliši,angeli,vsi,...rtm,zelo in tebe Slavka ,pa kdžji,vse 3 ste mi priskočile na pomoč prve. hvala vam in nikoli vas ne pozabim! :rozicodam: Vas spoštujem!

Vidm, da ga že spet serjete, babe moje  :sesmejem:

ej, resno, Slavči, take težave imam tudi jaz, še vedno, posebej, če moram na avtobus v gužvo, al pa v kakšen nakupovalni center, kjer ni zraka....tale anksa me zasleduje, sam se je zmer otresem, k ji jezik pokažem  :obliznjen:

Julija  :rozicodam: ... tudi ti si ena naša rožica, jaz sem te že čist "za svojo" vzela, ker čutim, da imava zelo podobni zgodbi...

Držim pesti, da se tvoje počutje izboljša in (p)ostane stabilno  :oki:



Bejbi  :rozicodam:, dobra taktika  :oki:

joj ta vrtoglavica. Meni se pojavi občasno že če me na potrebo tišči, pa ne gre.Smešno, ampak je res, da ne govorim, kako se mi upira iti v trgovino, banko in na vse lokacije, kjer je opcija da se čaka v vrsti, in potem cmokam in v mislih klejem, kaj so zmučkani oni za šaltrom. Pa ni to, da bi se mi kam mudilo, samo tisti občutek, da moraš čim prej ven. Kaj naredim takrat, gledam okrog, prestopam, globoko diham in jamrajoče izdihnem, da jim dam vedeti kako so počasni. :ne:
Taki pač smo, anksiozni in si pač na različne pomagamo premagat situacije.

Slavči si moja ,moja! :rozicodam:

Moje počutje se je res izboljšalo,seveda pa imam tudi slabe dni ,pa saj jih imamo vsi,pa še rima se ,hehe.

Tole s trgovinami je bila meni največja muka,pa vrsta,pol pa te še kdo vpraša da če gre lahko naprej da se mu mudi,včasih sem bila tiho in rekla kar kar sej imamo časa dovolj. Zdej pa tako zinem nazaj,da se tud men mudi,da imam tud jaz delo,da moram po otroke v šolo,pa južno kuhat,pa v pisarno,in naj kar lepo čaka v vrsti.  Če kej mečkajo na blagajni pa rečem a samo ta blagajna dela sej vas je dost mogoče bi prišla še kakšna na blagajno,joj sem ratala gobčna ko ne vem kaj,nič ne šparam jezika več. Se mi zdi da sem prav žleht včasih,uh   ,jezen si sam nase pol še na druge ker ne zastopijo kako ti je in tud slučajno ne probajo zastopit tega .
Muke kristusove prestajamo mi anksiozneži,takart ko se vse maje,ko ne veš kaj je,al te bo pobralo,a boš dol padu,al  te ljudje vidjo,ko te grabi,... en drekec je tole.. Jaz sem prilezla od 0 na skoraj tam 95 %,mal mi še manjka,čist mal do vrha,pa bom kot rožica!!! :) Punce moje držmo se,ena z drugo pa bomo preživeli!!!

 :oki: itak da bo Julija  :rozicodam:...pa tudi, če ostane na 95% ni tako zelo slabo, ne.  :pomezik:

Zdravo,

Imel sem podobne občutke, in sicer ko sem vstopal v kak nakupovalni center, no se mi še občasno dogaja, da imam omotico, ampak da bi imel občutek omedlevice, se mi je zgodilo le enkrat. Dejansko zadevo sem rešil oz rešujem, tako da se čim bolj izpostavljam tem situacijam, in sicer kljub temu, da se mi grozno vrti.... grem v nakupovalno središče, kljub temu da v kakšnem centru mi postanejo mehke noge in se mi zavrti se pač ustavil, se ne prestrašim, ker vem kaj je in potem grem počasi dalje. Tako da ko greš v kašno čakalno vrsto al med ljudmi moraš delat kot da ti ni nič, vem je težko, a jaz sem se nekako sprijaznil s tem, tako da nimam več tako groznih problemov.
lp
Simon

Tudi meni se je to veliko dogajalo,oz še vedno se mi.in potem vedno s sabo nosim vodo,kamorkoli grem,si v kakšno flaško nalijem vodo in kadar se mi to zgodi kar pijem vodo.Vedno sem mislila da je mogoče to za to,ker sem bila veliko za računalnikom in ker imam dioptrijo,a očal ne nosim (razen kadar vozim),potem sem nehala to z računalnikom,pa se ni nič kaj izboljšalo.zaradi tega ne hodim niti na predavanja,ker se mi v predavalnici to dogaja še bolj pogosto.bila sem že pri zdravnici,hodila na različne preiskave,pa niso našli nič.In ne vem več kaj naj naredim da bi bilo boljše... :unsure:

dekleta in deklice ter punčke pozdravljene,

očitno vam gre dobro, ker se non stop nekaj hecate. Tako je tudi prav.

Jaz imam prav tako izkušnje, ki jih opisujete. Nenadni občutek, da me bo kar tam v vrsti, pri blagajni pobralo. Ampak sem se tako navadila, da ne jemljem več resno. Vedno si rečem, da sem doslej vse te občutke preživela in premagala, zato ne more biti nič resnega. Pomaga, če pomislim na kaj lepega (na rože, morje, moža, otroke...) in preusmerim pozornost na karkoli.

Bilo pa mi je grozno neprijetno, ko sem pred leti pela v pevskem zboru in smo morali dolgo stati na odru. Takrat vse moje tehnike preusmerjanja pozornosti niso pomagale...na srečo je pevski zbor kmalu razpadel, meni je prav prišlo.

lp

marika

Ni nujno, da je panični napad. Meni se to dogaja že od majhnega, za kar je kriv padec tlaka, ko stojim na mestu. Če stopicam je v redu, če pa samo stojim na mestu, me kmalu oblije slabost, zato najraje čepim  :sesmejem: Mislim, da ima tudi hrbtenica neko čudno vlogo zraven. Zagotovo, pa to ni panični, saj sem ekspert za njih  :sesmejem:

Ja, ja...panični, oziroma visoka stopnja anksioznosti. Se mi je dogajalo kar naprej, ko me je panika še redno obiskovala.  :sesmejem: Sedaj ne več.
Če se mi vrti, se mi iz čisto zdravstvenih razlogov - pritisk, migrena, slabo počutje.

Hojla!
Jaz sem nova na forumu, pridružila pa sem se zato, ker so se mi začele dogajati podobne stvari.

Kot veliko ljudi, imam nekaj problemov, ki so se mi zdeli nekako "v mejah normale".
Pred nekaj tedni pa se mi je zgodil nek tak napad, med vožnjo s kolesom. Težko opišem, bilo je kot v sanjah, omotica, zamegljenost, mravljinci po telesu in neka omrtvičenost- predvsem jezika, hkrati pa grozen strah. Po kaki uri se mi je ponovila, zatem spet šele čez kak teden, potem pa spet čez par tednov. Zanimivo je, da se meni to zgodi samo za nekaj sekund- po moje največ pol minute. Čeprav sem pa po tem čisto adijo... Pa vedno zunaj, na odprtih in znanih krajih...

Najhuje pa je, da nimam pojma zakaj se mi to dogaja (vzrok). Prijatelji pa se strinjajo da bi lahko šlo za kake panične napade.

Samo to sem želela deliti :)

Živjo!

Jaz sem tud mislila, da je to že za mano- sem mela obdobje, ko so vrtoglavi/omotični 'strahci' pobegnili, če sem jim pokazala jezik, zdaj pa očitno ne padajo več na to foro...:( res sem žalostna in obupana ker se počutim kot 1 dobro  leto nazaj ko se mi je to začel pojavljat... :(
Zdaj sem npr v službi, delam s strankami in me je že vnaprej strah kako bo če pride ene par ljudi k pol se začne vrtiljak...

Kaj mislite, forumovci, a lahko res padeš dol k se te polotijo tej občutki? Tega me je namreč neskončnooooo strah, ne vem zakaj... Mogoče kaj iz otroštva, enkrat sem namreč omedlela v pevskem zboru...

Joooj...

Vam želim lep lep dan, poln veselja in dobrega počutja!
 :rozicodam:

banana,

meni je terapevtka rekla, da sicer padci so in bodo, ampak, da ko neke negativne obcutke predelas, ne pades  vec na zacetek, ampak na stopnjo, kjer prenehas delati..se pa tudi jaz pocutim, kot da sem znova na zacetku, ko se mi zopet pojavi kaksen simptom, ki ga ze lep cas nisem dozivel - beda, res!

Ampak je pa res, da so vse krajsi - se pa pojavijo in to me moti. Ampak ce so vse krajsi ( intenzivnost je sicer enaka ), potem kaze, da izginjajo pocasi - samo čas ...čas...

 :rozicodam:

Hej, ponovno pišem semle (nazadnje sem pred kakim mesecem), ker stvari postajajo obupne. Kot sem takrat napisala, so se mi ti čudni občutki omotice in občutek, kot da sem v sanjah, omrtvičenost, itd. pojavljali občasno in sem se naučila, da jih prebrodim s pozitivnim mišljenjem, ampak zdaj je še slabše. Te "epizode", ki pri meni trajajo le po nekaj sekund (pa še vedno ne vem a so to napadi ali kaj se mi dogaja, zato niti ne vem, če pišem v pravo rubriko), so se začeli ponavljati po tudi po večkrat na dan. Samo danes se mi je to zgodilo 6x, in ne vem koliko še bom lahko prenesla. Po vsaki "epizodi" me je bolj strah in mi postane slabo, včasih me tudi glava začne bolet.
Najhuje je pa, ker se to, kar se meni dogaja, malo razlikuje od opisov vseh ostalih in sploh ne vem kaj si naj mislim in kaj in kje naj iščem (podatke, ali pomoč...). Ima kdo kak nasvet?  :(

Hvala

Ti obcutki derealizacije ( neresnicnosti, kot v sanjah ) so se meni pojavljali kar pogosto na zacetku, nazadnje pa pred kaksnimi 14 dnevi in to v najbolj intenzivni obliki do zdaj - ful sem se prestrasil spet - pojavljajo se lahko, ko si v kaksni dalj casa trajajoci stresni situaciji, itak se pa ti simptomi stresa menjajo - nekje sem zasledil, da ce se menjajo simptomi, da smo na dobri poti do ozdravitve!

Hodis na kaksno terapijo? Meni pomaga, da se takrat cisto poglobim vase kot pri nekaksni meditaciji, pocasi in globoko diham in si govorim, da itak nic ni :)

Oj sonček123!
Tud jaz sem na začetku, ko še nisem mela pojma kaj se mi dogaja, imela drugačne občutke kot pa so se mi potem dogajal.. Tak občutek kot da sanjaš, nimaš kontrole, kot, da gledaš dogajanje, ne pa da si del njega.. pa res te zagrabi tak nemočen občutek k se hočeš kar skrit..
Men je na začetku pomagal, da sm odganjala te 'strahce' stran, ja sej so šli, samo so pršli nazaj z okrepitvami...  ??? Tako, da se nauči kakšne druge tehnike čimprej in boš lažje vse pregnala stran  :)

Ne obupat  :rozicodam:

chilispace, zaenkrat ne hodim na nobeno terapijo, ker se mi to dogaja le kake 3 mesece, in zaenkrat še upam, da bom zadevo uspela sama rešit in mi ne bo treba poiskat strokovne pomoči...

Hvala vsem za nasvete, bom sprobala različne tehnike  :)

Najvec bos itak storila sama, se strinjam - takoj zacni z brskanjem po raznem gradivu, bolj ko se seznanis s temi simptomi in vec ko izves o razlicnih resitvah, lazje potem sama probavas razlicne tehnike :)

 :rozicodam:

Se strinjam tud jes, nobena terapija ti ne bo pomagala, če sam nisi prpravlen vložit svojga dela notri. Po drugi strani pa bi ti rekla, da mogoče boš lažje pa hitreje se rešil/a (Sonček123); sama sem tud namreč rekla, da bom že sama, pa sm velik brala, pa tale zlati forum itd... Ampak se je useen nabiral predolg in sm si z odlašanjem samo še več nakopala.. (seveda ima vsak svoj format težav in je pri vsakem drugače)

Drugače pa ti iskreno želim veliko sreče in uspeha! We can do it! Ja?  :) :rozicodam: